Test procesorjev - Preobrat? O, da!

Objavljeno: 27.8.2019 | Avtor: Miran Varga | Kategorija: Veliki test | Revija: September 2019

Desetletja je veljalo, da je Intel nesporni prvak v svetu procesorjev. Tekmeci so občasno prišli blizu, a njegove prevlade nikoli niso resno ogrozili. Do zdaj.

Procesorski velikan Intel ima še vedno z naskokom največji tržni delež in le enega resnega konkurenta – podjetje AMD. A to zadnja leta izdeluje vse zmogljivejše procesorje in mu je, kot bo pokazal letošnji Monitorjev veliki preizkus procesorjev, vendarle uspelo splezati tja, kamor v preteklosti nikakor ni moglo. Na zmogljivostni prestol. Prvič se je namreč primerilo, da je procesor AMD posekal Intelovega v vseh prvinah.

A Intela en takšen poraz seveda ne bi skrbel, že v nekaj mesecih bi pripravil odgovor in si za vsaj leto dni povrnil krono najboljšega. Toda takšen scenarij je malo verjeten. Podjetje je namreč v precej resnih težavah. V zadnjih dveh letih so varnostni raziskovalci v Intelovih procesorjih odkrili celo vrsto resnih varnostnih pomanjkljivosti, ki jim ne pustijo spati. Da stvari IT-strokovnjake resno skrbijo, kažejo tudi pobude po krpanju lukenj – vsaj tistih, ki se jih zakrpati da. A tu procesorski velikan naleti na novo težavo. Že zdaj nekateri upravitelji podatkovnih centrov tožijo, da so vsi popravki prispevali k znatnemu zmanjšanje zmogljivosti – tudi do skupnih 30 odstotkov. To pa je procesorska moč, ki se pozna, sploh njen manko. Poleg tega Intel resno skrbi tudi ranljivost v njegovi tehnologiji večnitnosti HyperThreading, ki je bržkone niso v varnostnih popravkih onemogočili le zaradi enega dejstva. Predstavljate si množično skupinsko tožbo uporabnikov v ZDA, če bi morali plačati odškodnino za vse prizadete procesorje, ker bi se jim zmogljivosti malodane prepolovile, ob tem ko ste izdelali 90 odstotkov procesorjev, ki se nahajajo v današnjih računalnikih in strežnikih. Ne, Intelu res ni lahko.

In to dejstvo je s pridom izkoristil AMD, ki je vsa ta leta pridno inoviral. Že vse od predstavitve družine procesorjev Ryzen je jasno, da gre za več kot dostojnega tekmeca, s tretjo generacijo omenjenih procesorjev pa se je AMD odločil biti nadvse pogumen in tekmecu prevzeti krono. Ne bo šlo čez noč, a znakov, da se stvari premikajo v smeri rdečega tabora, ne manjka. Takšne evforije v svetu procesorjev že dolgo ni bilo. Zanesenjaki, ki so komaj čakali prihod novih procesorjev, so te v trenutku razgrabili. Največji spletni trgovci na Japonskem, v ZDA in celo Nemčiji so poročali o fenomenu – v prodaji novih procesorjev AMD že nekaj tednov prehiteva Intel! In to iz stanja, ko je šlo iz trgovine osem ali celo deset novih procesorjev z Intelovo oznako od desetih prodanih. Procesorji AMD Ryzen tretje generacije se trenutno pri trgovcih prodajajo po višjih cenah, kot jih priporoča proizvajalec. Bržkone ne brez razloga. Takšno stanje bo najverjetneje ostalo še nekaj mesecev, saj AMD svoje proizvodnje ne more močno povečati čez noč.

AMD je naredil veliko stvari prav. Za začetek ni skoparil s predpomnilnikom. V novih ryzenih ga je kar 35 MB in to močno pripomore k hitrejšemu izvajanju česarkoli – matematičnih opravil ali računanju sličic v igrah. Podjetje predstavlja sveže inovacije – kot prvo uvaja vodilo PCIe 4.0, ki letvico prepustnosti prestavlja še precej više, kot zmore PCIe 3.0. Trenutno takšno prepustnost lahko izkoristijo le redki bliskovni pogoni SSD, a korak v pravo smer je storjen. Inženirji so tudi močno optimizirali delovanje procesorjev, ki so glede na zmogljivosti še precej varčni, a so zato pri marsikaterem primerku žrtvovali možnost navijanja (to povprečnih uporabnikov sploh ne bo motilo). AMD procesorjem prilaga zmogljive in tihe hladilnike, modeli, opremljeni z grafično sredico Radeon RX Vega, pa so svetlobna leta naprednejši od Intelove stvaritve UHD Graphics. To, da so procesorji AMD znatno varnejši, pa je tudi očitno. Zanimivo bo videti, ali bo vse našteto zadostovalo za preobrat v procesorskem svetu, v katerega še pred par leti ni verjel skoraj nihče.

AMD Ryzen 3 3200G

Cena: 99 EUR

Za: Cena, majhna poraba energije.

Proti: Nič.

AMD Ryzen 3 3200G je najcenejši Ryzen primerek tretje generacije. Pravzaprav mu oznaka tretja generacija niti ne pristoji, vsaj če vemo, da je bistveno bolj v sorodu z brati iz serije 2xxx. Temelji namreč na arhitekturi Zen+, ki ji proizvajalec dodaja še grafično jedro Radeon Vega, zato nima prav veliko skupnega z novimi procesorji z arhitekturo Zen 2. Nič ne de, procesor s ceno pod evrskim stotakom je resnično impresiven. Nasledil je lani predstavljenega Ryzen 3 2200G in treba je reči, da je več kot dostojen naslednik. AMD se je namreč odločil za pošten dvig delovnega takta matematične sredice, ki utripa do 300 MHz hitreje in lahko doseže takt 4 GHz, znatne pospešitve pa je bila deležna tudi grafična sredica, ki je bogatejša za dodatnih 150 MHz (zdaj 1.250 MHz). Tako je procesor precej pridobil na obeh »frontah«. Vgrajena grafika obožuje hiter delovni pomnilnik, zato velja temu procesorju tega tudi dodati (privoščite mu vsaj DDR4-3000). Samo za primerjavo: z vidika grafičnih zmogljivosti je vsaj enkrat, pogosto pa tudi dvakrat zmogljivejši od v Intel Core i5-6600K vgrajene grafične rešitve UHD Graphics 630, kar je očitno tudi v praksi. »Čistokrvni« štirijedrnik, ki lahko obdeluje štiri niti ukazov hkrati, je sicer neposredni tekmec Intelovim procesorjem Core i3, predvsem modelu 9100F, s katerim je nadvse primerljiv po zmogljivostih in ceni, a zato vključuje še grafično srce in uporabniku prihrani nakup ločene grafične kartice. Kdor bi rad za svoj denar dobil kar največ, naj nameni dva evrska desetaka več za navijalsko osnovno ploščo in v BIOS dvigne takt procesorja čez 4 GHz, nekaj rezerve se skriva tudi v grafičnem jedru. Procesor nas je dodatno presenetil s svojo energijsko varčnostjo in z majhnim segrevanjem.

AMD Ryzen 5 3400G

Cena: 160 EUR

Za: Vsestranskost, grafično srce.

Proti: Cena.

Procesor AMD Ryzen 5 3400G je dražji in zmogljivejši brat modela Ryzen 3 3200G, ki nas je preprosto navdušil, kar pomeni, da ima tudi ta procesor nadvse dobre gene. V bistvu je bilo ključno vprašanje, ali lahko z dodatnimi zmogljivostmi upraviči kar 60 evrov višjo ceno. Procesorskih zmogljivosti je nekoliko več, za kar poskrbijo nekoliko višji delovni takti (privzeto 3,7 GHz, turbo način pa kar 4,2 GHz), najopaznejša pa bo pohitritev v programih in aplikacijah, ki izkoriščajo večnitno zasnovo, saj lahko ta štirijedrni procesor obdeluje kar osem niti ukazov hkrati (model 3200G pa le 4). Preizkus v programu Cinebench R15 je dokazal, da je AMD premagal »večno« rakasto rano, kjer je po zmogljivostih v enonitnih aplikacijah zaostajal za Intelom. Tretja generacija vstopnih Ryzen APU procesorjev pa dokazuje, da je povsem na ravni Intelovega modela Core i3-9100F, pri večnitnem delu pa ga očitno prehiti in celo diha za ovratnik modelu Core i5-9400. Ta je sicer matematično zmogljivejši, a brez vgrajene grafične rešitve. In prav spodobno zmogljiva v procesor vgrajena grafika, ki v primeru procesorja Ryzen 5 3400G sliši na ime Radeon RX Vega in premore 11 cevovodov ter deluje s taktom kar 1400 MHz, poskrbi, da je že ob privzetih nastavitvah v igrah ta procesor med 15 in 20 odstotki zmogljivejši od cenejšega modela. Dovolj? Za uporabnike, ki procesorjev ne navijajo, je lahko to odločilna razlika, sicer pa je razlika med zmogljivostmi, ko oba procesorja »ožamemo« do konca, bistveno manjša in vsekakor ne upraviči razlike v ceni. Kdor procesorja ne kupuje za občasno igranje, se bo težje odločil za Ryzen 5 3400G, saj je vrhunski šestjedrnik, ki skoraj podvoji matematične zmogljivosti, le 50 evrov dražji. Res pa je, da tisti potrebuje še ločeno grafično kartico …

AMD Ryzen 5 3600

Cena: 158 EUR

Za: Zmogljivosti, navijanje.

Proti: Nič.

Ryzen 5 3600 je šestjedrni procesor, ki premore zelo velike zmogljivosti, predvsem na račun zelo razkošno odmerjenih 32 MB predpomnilnika L3, kar vsekakor pride do izraza v aplikacijah, ki podpirajo večjedrno zasnovo in večnitnost, saj v njih procesor dobesedno »poleti«. Šestjedrni Ryzen 5 3600 je tako mimogrede zelo dostojen tekmec celo konkurenčnim modelom procesorjev Core i7, modele Intel Core i5 devete generacije pa premaguje kar po tekočem traku v večini aplikacij. AMD je v želji, da model 3600 dražjim primerkom ne bi hodil v zelje, ubral že znano taktiko – namenil mu je nekoliko nižje delovne takte, jedra procesorja delujejo s frekvenco 3,6 GHz in v pospešenem načinu celo 4,2 GHz. Tudi cena je s 217 evri izjemno konkurenčna, zato je Ryzen 5 3600 je v kategoriji cena : zmogljivosti v izbrani aplikaciji trenutni tržni prvak med najnovejšimi procesorji (trenutne pocenitve Ryzenov druge generacije imajo vendarle še boljše razmerje med ceno in zmogljivostmi). Piko na i postavi majhna poraba, saj je termalna ovojnica procesorja postavljena pri vsega 65 W (!), procesor pa postreže tudi s presenetljivo majhnim segrevanjem, zato mu bodo kakovostni zračni hladilniki zlahka kos. Mi se nad delom tovarniško priloženega hladilnika ne moremo pritoževati, procesor je tudi v poletni vročini uspešno zdržal v zanj zdravem temperaturnem območju, daleč od kritičnih meja, kar je dober obet za navijalce – ti imajo veliko možnosti, da ga še dodatno brezplačno pohitrijo. Uporabniki, ki imajo radi čim tišje, a še vedno zmogljive računalnike, bodo veseli tudi tihega načina delovanja ventilatorja. Ta šestjedrnik se zdi idealna izbira za uporabnike, ki iščejo tak računalnik, da bo vrsto let kos najrazličnejšim delovnim obremenitvam pa tudi igranju iger.

AMD Ryzen 5 3600X

Cena: 259 EUR

Za: Zmogljivosti.

Proti: Cena.

Verjetno ste boste tudi vi vprašali, kaj pridobite, če kupite model Ryzen 5 3600X, ki ima od prej opisanega procesorja v imenu dodano še črko X. Poleg 40 evrov lažje denarnice dobite predvsem nekoliko višje delovne takte (privzeto 3,8 GHz, v turbo načinu pa 4,4 GHz) in obljubo o potencialno boljšem navijanju. Prav zaradi navijanja je tudi termalna ovojnica dvignjena na 95 W in na ustrezni osnovni plošči lahko ta model pokaže še višje delovne takte. Takrat je ta šestjedrnik, ki je sposoben obdelovati 12 niti ukazov hkrati, že precej blizu tudi nekaterim osemjedrnikom iz nasprotnega tabora. Priložen hladilnik Wraith Spire odlično opravlja svoje delo, saj procesorja niti ob največjem mučenju s testnimi programi nismo pripravili do tega, da bi dosegel 80 stopinj Celzija.

Čeprav Ryzen 5 3600X vendarle ne dosega končnih delovnih taktov Intelovega Core i5-9600K, ga premaga v praktično vseh pogledih, predvsem na račun izboljšanih surovih matematičnih zmogljivostih (izvedenih ukazih na urin cikel, IPC), ko pa ima opravka z aplikacijami, ki znajo izkoristiti večnitno zasnovo, pa dodatnih šest niti poskrbi za res veliko razliko.

Kot vsi čistokrvni procesorji Ryzen tretje generacije, ima tudi model Ryzen 5 3600X vgrajeno tehnologijo Precision Boost Overdrive, ki je bila prvič predstavljena v profesionalnih procesorjih AMD Threadripper. Ta skrbi, da procesor vedno deluje na najvišji delovni frekvenci ob upoštevanju obremenjenosti posameznih jeder, porabe energije in delovne temperature. Tako se med delom tako rekoč samodejno navija do svojih meja. A ker to znajo tudi drugi, bi sami raje izbrali model 3600, razliko v ceni pa vložili v nakup boljše osnovne plošče ali dodatnega delovnega pomnilnika.

AMD Ryzen 7 3700X

Cena: 373 EUR

Za: Računske zmogljivosti, majhna poraba energije.

Proti: Cena v primerjavi s šestjedrniki.

AMD zadnja leta vsekakor pohvalno skrbi za računalniške zanesenjake. Model Ryzen 7 3700X je drugi najcenejši primerek v svojem družinskem drevesu, in sicer na veji, na kateri najdemo osemjedrne procesorje. Čeprav je cenovna razlika do šestjedrnikov vendarle kar precejšnja, jo bodo uporabniki, ki zahtevajo večje zmogljivosti, verjetno upravičili, čeprav 373 evrov ni malo denarja. AMD Ryzen 7 3700X se izkaže za pravo matematično zverinico, saj osem jeder lahko obdeluje 16 niti ukazov, premore pa razkošno odmerjenih 32 MB hitrega predpomnilnika L3, kar pomeni, da se bo odlično odrezal v aplikacijah, ki podpirajo večnitnost, posebej pri obdelavi videa in fotografij ali pa stiskanju podatkov – pa tudi pri rudarjenju kriptovalut. Vse našteto ob že kar neverjetno nizki termalni ovojnici 65 W!

V želji, da bi bila razlika med modeli v družini Ryzen 7 opaznejša, je AMD povlekel podobne poteze kot Intel – procesorju je znižal privzeti delovni takt na 3,6 GHz (ta ga nato lahko samodejno dvigne do 4,4 GHz), a je obenem uporabniku pustil veliko svobode. Odklenjen procesor pomeni, da se računalniški zanesenjaki lahko poljubno igramo z nastavitvami frekvence (potrebujemo le osnovno ploščo s sistemskim naborom B450, X470 ali X570) in tako procesor pripravimo do delovanja pri višji frekvenci. Prav vsi matematični preizkusi so potrdili, da ima večje število jeder pozitiven učinek na zmogljivosti, saj je procesor pri opravilih, ki podpirajo porazdeljevanje operacij med več jeder procesorja, znatno hitrejši od štiri- in šestjedrnikov.

AMD Ryzen 7 3800X

Cena: 440 EUR

Za: Računske zmogljivosti.

Proti: Cena.

Zgodba podjetja AMD iz razreda šestjedrnikov se še enkrat več ponovi tudi med osemjedrnimi procesorji. Procesor AMD Ryzen 7 3800X je od modela z oznako 3700X hitrejši malenkost, predvsem toliko, kolikor je razlike v privzetih delovnih taktih. Vsekakor pa razlika ni tolikšna, da bi upravičila 70 evrov višjo ceno. Na 105 W postavljena termalna ovojnica je tako predvsem vaba za uporabnike, ki radi navijajo procesorje, čeprav model Ryzen 7 3800X prav veliko frekvenčne rezerve vendarle nima, že dodatnih 10 odstotkov zmogljivosti bo iz njega težko iztisniti. A je že privzeto presneto hiter in impresiven procesor, kar velja za skoraj vsak izdelek z arhitekturo ZEN 2.

AMD Ryzen 9 3900X

Cena: 572 EUR

Za: Računske zmogljivosti, poraba energije (glede na zmogljivosti).

Proti: Cena.

Trenutno najzmogljivejši procesor iz družine Ryzen je model Ryzen 9 3900X, ki predstavlja najboljše iz »hleva« AMD, vsaj dokler ne bo na voljo še zmogljivejši model 3950X. Toda že procesor 3900X je impresiven čip. 12 jeder obdeluje 24 niti, predpomnilnika je nadvse razkošno odmerjenih 70 MB (!) pa tudi delovni takti jeder niso prav nič nižji, kot bi na račun njihove številčnosti lahko pričakovali. Procesor privzeto deluje s 3,8 GHz in samodejno dviga takt jeder do impresivnih 4,6 GHz, pri čemer porabi do 105 W električne energije (oziroma celo več, kot kažejo naše številke).

Ryzen 9 3900X je na prav vsakem izmed tokratnih preizkusov zmogljivosti dokazal, da je trenutni kralj med namiznimi procesorji (oziroma procesorji za smrtnike, če razumete). V nekaterih med njimi se je dobesedno osramotil podobno drag model iz Intelovega tabora (Core i9-9900KF), čeprav je imel izdatno frekvenčno prednost. Ob polni obremenitvi namreč procesor AMD vseh 12 jeder ne žene na maksimalni frekvenci, a se ta s svojo številčnostjo vseeno odkupijo in 20-odstotni primanjkljaj v frekvenci vseeno spremenijo v približno 20-odstotno prednost v zmogljivostih.

Impresiven je, upoštevaje zmogljivosti procesorja, tudi podatek o porabi energije. Ta je manjša kot pri tekmecu iz drugega tabora, pri čemer procesor Ryzen 9 3900X vsa zadana opravila postori bistveno hitreje in torej prej začne »varčevati« z energijo. Zahtevni uporabniki, ki računalnike uporabljajo za (trans)kodiranje videa ali obdelovanje videa in grafike, imajo zdaj res tehten razlog za nadgradnjo, podobno kot inženirji, ki na svojih delovnih postajah opravljajo zahtevne izračune.

Intel Core i3-9100F

Cena: 97 EUR

Za: Cena.

Proti: Ni vgrajene grafike.

Vstopni model v svet »resnega« računalništva se pri Intelu začne s procesorji Core iz družine i3 (manj zahtevnim uporabnikom pa so namenjeni modeli iz družin Celeron ter Pentium). V želji, da bi lahko dostojno konkuriral modelom AMD, je moral tudi Intel ceno procesorja Core i3 spustiti na okroglih sto evrov in to je tudi storil. A z bistveno razliko. Vstopni Core i3-9100F se je pri tem poslovil od grafičnega srca, torej je ohranil le matematični del procesorja, kar vsem uporabnikom ne bo všeč, saj bodo, tudi če se z računalnikom ne igrajo, morali dodati še vsaj 50 evrov za osnovno grafično kartico, ki bo »zgolj kazala sliko«.

Deveta generacija Intelovih procesorjev je, kot bomo ugotovili, bolj kot ne osvežena osma generacija – od tod tudi ime. Arhitektura Coffee Lake je postala Coffee Lake refresh, večina sprememb pa je šla na račun odpravljanja napak v procesorjih. A kljub temu se zdi, da so v novi generaciji največ pridobili prav modeli Core i3, natančneje, najcenejši med njimi. Procesor Core i3-9100F se je ne le pocenil, Intel je v odsotnosti tehnologije večnitnosti procesorju omogočil spreminjanje delovnega takta (v preteklosti je bil ta pri cenejših modelih fiksen), zato je preizkušenemu modelu matematično srce »skakalo« med vrednostma 3,6 in 4,2 GHz. Za dodatno zavoro poskrbi manjša količina L3-predpomnilnika, ki ga je le 6 MB, medtem ko ga tekmeci premorejo več. Uradna podpora pomnilniku se ustavi pri DDR4-2400, kar daje vedeti, da je ta procesor namenjen predvsem cenejšim konfiguracijam, ki bodo »službovale« v pisarniških okoljih ali pa pri povsem nezahtevnem domačem uporabniku. Termalna ovojnica (TDP) je postavljena pri 65 W, pa čeprav je procesor pravzaprav zelo varčen. Intel Core i3-9100F je sicer matematično relativno sposoben, a skoraj nič boljši od tekmeca Ryzen 3 3200G, ki za odšteti denar ponuja še odlično grafično srce.

Intel Core i5-9400F

Cena: 159 EUR

Za: Poraba energije, cena.

Proti: Ni vgrajene grafike, šibak priložen hladilnik.

Procesor Intel Core i5-9400F se je na tokratnem preizkusu uvrstil na »nikogaršnjo zemljo«. Čeprav naj bi tekmoval predvsem z odhajajočo generacijo procesorjev, npr. modelom Ryzen 2600, je jasno, da je preveč omejen za zahtevnejša opravila. Iz povprečja izstopa predvsem na račun relativno ugodne cene za šestjedrni procesor, a velja pri tem upoštevati, da procesor nima vgrajene grafike, ne pozna večnitnosti in da je varčevanje opazno na vseh področjih – tudi pri priloženem hladilniku. No, tudi če bi ta bil zmogljivejši, procesorju ne bi bistveno pomagal (razen s hladnejšim delovanjem), saj ima model Core i5-9400F zaklenjen množilnik in zato navijanje odpade. Uporabnik je tako prikovan na šest jeder, ki utripajo med slabimi tremi in dobrimi štirimi gigaherci, kar bi še pred letom ali dvema označili za zelo dober dosežek, a so te zmogljivosti ob vseh krnitvah zelo povprečne. Procesor se v konkurenci novih šestjedrnikov AMD malodane osramoti tudi zaradi podpore le počasnejšega delovnega pomnilnika (do DDR4-2666), razlike pri obdelavi fotografij ali videa ter stiskanju datotek v primerjavi z zmogljivejšimi modeli so vsekakor opazne. V prid procesorju lahko zapišemo relativno ugodno porabo energije.

Procesor Core i5-9400F že vsebuje popravke večine strojnih (beri: v silicij zapisanih) ranljivosti Meltdown, Spectre in L1TF, pri čemer je njihov vpliv na zmogljivosti jasno viden. Brez tehnologije HyperThreading in z omejenimi delovnimi takti se preprosto ne more enakopravno kosati z Ryzeni tretje generacije, kar jasno pokaže tudi s svojo cenovno umestitvijo (po nedavni pocenitvi).

Intel Core i5-9600K

Cena: 256 EUR

Za: Nič.

Proti: Grafične zmogljivosti.

Intel Core i5-9600K ima svoje korenine v lanskem letu, zato arhitekturno še ne premore vseh popravkov. Nakup takšnega procesorja že iz varnostnih razlogov težko priporočimo – samo predstavljajte si nočno moro, če nepridipravi pripravijo virus, ki bi čez noč okužil računalnike z ranljivimi procesorji. Nič ne de, procesor smo kljub temu pognali čez preizkusne programe in preverili, kaj zmore.

Tudi procesor Intel Core i5-9600K ni deležen tehnologije Hyper Threading, torej dobimo šest jeder, sposobnih obdelave šestih niti ukazov sočasno. Inženirji so imeli precej dela z energijsko lakoto, saj so ob osnovni frekvenci 3,7 GHz termalno ovojnico postavili pri 95 W, a je ta vrednost ob povišanem delovnem taktu (procesor ga sam dvigne do 4,6 GHz) v praksi kaj hitro presežena. Ima pa model 9600K eno izmed redkih odlik – odklenjen množilnik, torej lahko iz njega iztisnemo še nekaj rezervnih zmogljivosti. Mi smo ga lahko prignali do spodobnih 5 GHz, kjer pa se je izkazal za zelo vročega ter kar klical po zmogljivem hladilniku. Ta namreč procesorju ni priložen! Žal Intel procesorju kljub nič kaj nizki ceni ne prilaga procesorskega hladilnika, odločitev pa pojasni, da gre za procesor za tehnične zanesenjake, ki bi priloženi hladilnik v vsakem primeru zamenjali za zmogljivejšega po lastnem izboru. Torej velja ceni procesorja dodati še ceno »spodobnega« hladilnika, kar takšno rešitev podraži za vsaj 50 evrov ali celo več (če se odločimo za vodno hlajenje). Ob privzetih frekvencah so sicer zmogljivosti le okoli 10 odstotkov boljše od modela Core i5-9400F, zato ta procesor težko upraviči stotak višjo ceno. No, vdelano ima grafično rešitev UHD Graphics 630, ki pa je zgolj zasilne narave (beri: zahtevnih iger z njo ne bomo igrali).

Poleg tega Intel Core i5-9600K, če ga želimo navi(ja)ti, zahteva še drago ploščo, kar močno podraži sestavljen računalnik, zato ga povprečnemu uporabniku ne moremo priporočiti.

Intel Core i7-9700F

Cena: 372 EUR

Za: Računske zmogljivosti.

Proti: Cena, delovne temperature.

Procesor Intel Core i7-9700F je Intelov odgovor na osemjedrnike AMD, čeprav mu procesorski gigant iz že očitnega razloga (beri: uvod) ni namenil tehnologije večnitnosti. V prid doseganja nižje cene je iz sredice procesorja izpadla tudi grafična rešitev. Količina pomnilnika L3 je ne ravno optimalnih 12 MB, medtem ko je podpora pomnilniku ostala pri DDR4-2666. Da bi procesor ostal znotraj varčnih meja (TDP je zglednih 65 W), je Intel sprejel odločitev o zavrtem delovnem taktu – ta je privzetih 3,0 GHz. Ne popolnoma obremenjen procesor lahko eno jedro pospeši do 4,7 GHz, kar pomeni, da bodo preprostejše aplikacije še vedno »letele«. Obremenitev vseh jeder pa pošteno spoti procesor. Aplikacije za video obdelavo in testni program Prime 95, ki do skrajnosti obremeni procesor, so delovne temperature namreč pognale prek 100 stopinj Celzija, zato velja ob izbiri tega procesorja resno razmisliti o vgradnji zmogljivejšega hladilnika ali pa nemara kar vodnega hlajenja, saj ima privzeti hladilnik z odvajanjem ustvarjene toplote ogromno dela in svoje delo oziroma tlako oznanja precej glasno. Poleg tega visoke temperature na dolgi rok ne škodijo le samemu procesorju, temveč tudi drugim vgrajenim komponentam, začenši z osnovno ploščo. Žal Intelovo »pečico« v obliki Core i7 devete generacije težje priporočimo zahtevnejšim uporabnikom in računalniškim zanesenjakom, kaj šele vsem ostalim.

Intel Core i9-9900KF

Cena: 559 EUR

Za: Računske zmogljivosti.

Proti: Cena, segrevanje, ni priloženega hladilnika.

Procesor Intel Core i9-9900KF pravzaprav ni novinec, saj je praktično identičen modelu Intel Core i9-9900K, ki pa je ostal brez grafičnega srca. Procesor dosega meje trenutnega 14-nanometrskega tehnološkega procesa izdelave, kar se pozna na več mestih, predvsem v visokih delovnih temperaturah. Te gredo na račun dejstva, da procesor ob osmih jedrih podpira večnitnost (obdeluje lahko 16 niti ukazov hkrati), in podatka, da manjše število jeder (do dve) lahko pospeši do frekvenčnega mejnika 5 GHz – in to serijsko, sicer pa vsa složno utripajo pri precej manj požrešnih 3,6 GHz oziroma največ 4,7 GHz. Posledica visokih frekvenc in velikih delovnih obremenitev je namreč poleg visoke temperature tudi velika poraba energije. S tem procesorjem opremljena konfiguracija je namreč na našem preizkusu ob polni obremenitvi »vlekla« daleč največ električne energije (tudi 266 W), pri čemer pa je zmogljivostno ostala nekje na ravni osemjedrnika AMD Ryzen 7 3800X.

Če je Intel Core i9-9900K lani veljal za najhitrejši »civilni« procesor na trgu, pa je moral Intel Core i9-9900KF krono najzmogljivejšega prepustiti 12-jedrniku proizvajalca AMD. S prihodom 16-jedrnika iz rdečega tabora se bo Intelov zaostanek še poglobil. In to v segmentu procesorjev, ki s svojimi cenami proizvajalcu prinašajo velike dobičke.

Zmoti tudi odsotnost priloženega hladilnika, kar procesor mimogrede podraži za vsaj desetino, če ga želi uporabnik ohladiti na sprejemljive temperature – celo Intel sam kot vstopni hladilnik za doplačilo ponuja model, ki je sposoben odvesti 130 W toplote. Ob polni obremenitvi se namreč procesor prav nesramno greje (nič čudnega glede na podatek, koliko toplote mora odvesti nanj posajeno hladilno telo). Kdor bi rad iz procesorja iztisnil vse, kar zmore, mora računati tudi z nakupom drage plošče s čipovjem Intel Z390, kar celoten sistem močno podraži.

Oprema

Poleg opisanih osnovnih plošč in procesorjev ter grafične kartice AMD Radeon RX 5700 XT smo pri preizkusu uporabili še dve palčki pomnilnika G.Skill RipJaws Z Royal DDR4-3600 zmogljivosti 16 GB, pogon SSD Corsair MP600 ter napajalnik Corsair HX750 z zmogljivostjo 750W.

  

Zahvala

Preizkušene procesorje smo v preizkus dobili od distributerja Asbis, kupite pa jih lahko v računalnikih, ki jih iz njih sestavljata podjetji Acord-92 in E-Misija.

Pogled v laboratorij

Serijo za procesorje obremenjujočih preizkusov smo sestavili iz kar se da različnih programskih orodij, ki se navadno zlepa ne zadovoljijo s procesorsko močjo oziroma je zanje te (vsaj v očeh izdelovalcev) vedno premalo. Procesorje smo preizkusili v različnih programih, ki so dodobra napeli njihove mišice.

PassMark

Gre za program, ki je namenjen testiranju stabilnosti strojne opreme, a ker ima vgrajen svoj merilni sistem, ki se precej zanaša predvsem na matematične zmogljivosti procesorja, ga velja upoštevati le pri primerjavi računskih zmogljivosti. Več točk pri rezultatu pomni matematično zmogljivejši procesor.

CPU-Z

Program CPU-Z je namenjen pregledu vseh podrobnosti o posameznem procesorju, vgrajen pa ima tudi preizkusni program, ki nam postreže z oceno zmogljivosti obdelave posamezne niti ukazov in izkoriščanja vseh jeder ter niti. Več točk pri rezultatu pomni matematično zmogljivejši procesor. V tabeli so tudi že rezultati nekaterih drugih procesorjev, torej lahko hitro preverimo, s katerimi se lahko meri naš primerek. Objavili smo najboljši dosežek posameznega procesorja.

7-Zip

Program 7-Zip se uporablja za stiskanje in odpakiranje datotek. Predvsem prvo je matematično zahtevno opravilo, kjer procesor poskuša obstoječe datoteke skrčiti v kar najmanjši paket (da skupna datoteka zasede čim manj prostora). Uporabili smo 64-bitno različico programa 18.05 in merili zmogljivost stiskanja podatkov (v MB/s).

Cinebench R15

Cinebench je program, namenjen preizkusu zmogljivosti procesorjev pri obdelavi/upodabljanju 3D-vsebin. Poleg procesorja dodobra namuči tudi grafično kartico oziroma v procesor vgrajen grafični del. Gre za zelo realni znak zmogljivosti posameznega procesorja, saj program ni omejen z operacijskim sistemom (in so dobljene ocene na različnih OS primerljive med seboj), na voljo pa je za 32- in 64-bitne sisteme Windows kot tudi Mac OS. Aplikacija podpira izvajanje do 64 hkratnih niti, zato tokratni preizkus še ni našel njenih meja, čeprav gre za enega najbolj razvitih algoritmov za uporabo večjega števila procesorjev (oziroma njihovih jeder). Večja vrednost tudi tukaj pomeni boljši rezultat. Pri testiranju smo uporabili 64-bitno različico programa.

Kodiranje videa (X.264)

Za meritve hitrosti kodiranja videa po standardu X.264 smo uporabili program Handbrake 2017. Ločljivosti videa smo nastavili na 1.920 x 1.080 pik (FullHD, 1.080p), stiskali pa smo video s 60 sličicami na sekundo in 5.1-kanalnim zvokom. Kodirnik prednost daje kakovosti pred hitrostjo. Ker svoje delo opravlja v dveh prehodih, smo zabeležili rezultat, ki je povprečje obeh prehodov, in ga zapisali v tabelo. Rezultat je v izmerjenih sličicah na sekundo, višja vrednost pa pomeni boljši dosežek. Žal program Handbrake podpira le do 16 niti, zato najzmogljivejši procesor na preizkusu v njem ni mogel pokazati vsega, kar zmore. Prihodnje leto bomo zato preizkus kodiranja videa nadgradili z drugačno metodologijo.

WPrime

WPrime je orodje, ki ga obožujejo navijalci sistemov, saj z njim preverjajo zmogljivost in stabilnost svojih računalnikov. Pri tem preizkusu uporabimo maksimiramo število niti, ki jih premore procesor, in izračunamo vredno 1.024M prime. Nižja vrednost rezultata pomeni hitreje opravljeno delo in večjo zmogljivost.

Igre

Za preizkus zmogljivosti procesorjev v igrah se tokrat nismo odločili, saj večina procesorjev ni imela vgrajene grafične rešitve. Za vse preizkušene konfiguracije pa smo uporabili grafično kartico AMD Radeon RX 5700 XT, zato je tudi poraba sistemov v mirovanju nekoliko večja kot pri predhodnih preizkusih.

Poraba električne energije

Za konec smo procesorjem izmerili tudi porabo energije, in sicer kot porabo energije celotnega sistema – tako v mirovanju (ko računalnik pol ure nič ne počne), kjer so do izraza prišle tehnologije izklapljanja delov procesorja med mirovanjem, kot tudi pod polno obremenitvijo – to smo največkrat dosegli s kombinacijo programov OCCT (maksimalna obremenitev procesorja) ter Furmark (maksimalna obremenitev grafičnega dela). Oba programa uporabnikom toplo priporočamo tudi v namene preizkušanja stabilnosti navitih procesorjev, saj znata hitro pokazati na morebitno nestabilno delovanje. Po eni uri smo odčitali maksimalno porabo na števcu, priključenem na električni vodnik napajalnika našega sistema.

Zlati monitor

Absolutno najzmogljivejši procesor na vsakoletnem preizkusu osrednjih procesorjev po dolgih letih ni prišel iz tabora družbe Intel, temveč mu je načrte prekrižal edini (resni) konkurent, proizvajalec AMD. Z modelom Ryzen 9 3900X je namreč dokazal, da lahko naredi še kako zmogljiv procesor. Edini 12-jedrnik na preizkusu praktično ni imel dostojnega konkurenta, zato mu podeljujemo nagrado Zlati monitor za tehnično odličnost.

Zavedamo se, da vsak uporabnik ne potrebuje tako zmogljivega procesorja niti si ga ne more privoščiti, zato nagrado Zlati monitor za dober nakup podeljujemo še procesorju AMD Ryzen 5 3600, ki se je dokazal kot izjemno uravnotežen in cenovno dostopen procesor, ki bo lahko dolga leta kos obremenitvam povprečnega uporabnika računalnika (pa tudi takšnega z igričarskimi ambicijami).

Tabela [PDF]

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki