Članki

  • Usmerjevalnik z ugnezdenim Linuxom 2. del

    V prvem delu tega prispevka, v prejšnji številki, smo preleteli ozadje gnezdenja Linuxa in opisali izbrano strojno opremo brez gibljivih delov ter eno od možnih programskih oprem za ta amaterski projekt. Mini distribucijo Linuxa LEAF/Bering smo opremili s primernimi gonilniki za izbrano strojno opremo. Pregledali smo sredstva za postavljanje gonilnikov in zaganjanje storitev ter delovanje iz RAM diska, ki je primerno za gnezdenje.

    Objavljeno: 20.11.2005 17:04 | Avtor: Tom Erjavec | Monitor Maj 2004
  • Linux v prenosniku - frustracije po tekočem traku

    V zadnjem času je namestitev Linuxa v osebni računalnik postala prijazna in nezahtevna, nameščanje v prenosnik pa še vedno povzroča sive lase, neprespane noči in grizenje nohtov. Da bi bilo te samouničevalnosti čim manj, ponujamo nekaj nasvetov, kako izbrati prenosnik in ga kar najbolj obuditi v življenje.

    Objavljeno: 20.11.2005 16:59 | Avtor: Miha Tomšič | Monitor Maj 2004
  • Drzna namestitev Gentoo

    Gentoo Linux je precej nenavadna zadevščina in nameščati Gentoo je nekaj takega, kot bi sestavljali svoj avtomobil, če ne kar izdelovali dele, ki bodo pozneje sestavljali naš avto. Kaj sploh je Gentoo? Daniel Robbins, oče Gentooja, ni bil zadovoljen s ponudbo GNU/Linuxa. Distribucije, ki so bile na voljo, so se mu zdele preveč zapletene, neprimerne, orodja, ki so bila na voljo, pa niso počela tega, kar si je želel. Tako sta se rodila Gentoo in portage, koncept in orodja za vzdrževanje, prevajanje in nadgradnjo paketov distribucije. Uporabniki BSD se bodo najbrž nasmehnili in pomislili na sistem ports, ki počne prav to.

    Objavljeno: 20.11.2005 16:55 | Avtor: David Klasinc | Monitor Maj 2004
  • Tehnomanija: maj 2004

    Vstop Slovenije v EU ima seveda posledice tudi v računalniški industriji. Tako kot na drugih področjih, so nekatere za uporabnike ugodne, druge manj. Obetamo si lažji nakup izdelkov v poljubni državi članici EU, kar bo najbrž spodbudilo (vsaj na začetku) mrzlično iskanje, kje so cene najbolj ugodne (ne pa pozabiti na stroške prevoza ali poštnine), prav tako bo izbira širša. Številni izdelovalci, ki so Slovenijo doslej uvrščali preprosto v vzhodno Evropo, bodo morali spremeniti politiko in odpraviti "posebnosti", ki so jih zdaj upravičevali (in maskirali) s specifičnostjo in majhnostjo trga. Toda z vstopom se ponekod pojavljajo tudi namigi, da se bodo nekateri izdelki podražili. Najbolj banalni razlog bomo srečali pri politiki izdelkov z izvorom iz ZDA - če bodo proizvajalci sledili logiki EU, bodo ta hip preprosto dolarske cene zamenjali za evre, številka pa bo ostala ista. Najbrž ni težko izračunati, kaj to pomeni.

    Objavljeno: 20.11.2005 12:03 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor Maj 2004
  • Tehnomanija: april 2004

    Microsoft je po mesecih javnega zatrjevanja, da bo projekt Longhorn naslednja velika različica okolja Windows, snedel besedo in priznal, da bodo bržkone še pred tem objavili vmesno različico, ki ji interno pravijo "XP Reloaded". Za zdaj še ni jasno, kaj naj bi "Shorthorn", kot so ga nekateri v šali poimenovali, vseboval in koliko bo odstopal od današnjega sistema Windows XP. Zagotovo bo vseboval vse dosedanje popravke (predvsem prihajajoči Service Pack 2), najbrž pa tudi nekatere povsem nove funkcionalnosti, predvsem s področja večpredstavnosti.

    Objavljeno: 19.11.2005 17:36 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor April 2004
  • XUL, maščevanje plazilca

    Odpiranje programov v splet je nadvse priljubljeno, žal pa spletni brskalniki niso bili nikoli namenjeni izvajanju resnih programov. Dokler ni prišel XUL.

    Objavljeno: 18.11.2005 19:12 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor April 2004
  • Programerske novice: april 2004

    V tej številki predstavljamo XUL, označevalni jezik za hitro izgradnjo uporabniških vmesnikov, s katerim je zgrajena zunanja podoba celotne palete izdelkov Mozille (brskalnik, e-pošta, koledar, klepet...). V želji, da bi XUL približali širši množici razvijalcev, je Mozilla Foundation razgrnila načrte za prihodnost. Najzanimivejši del predlogov je izdelava razvojnega orodja, dodatka za priljubljeni Eclipse, ki bi omogočal hitrejšo izgradnjo vmesnikov XUL. Mozilla se želi prikupiti razvijalcem še z razširjeno podporo programskim jezikom. Poglavitni programski jezik je še vedno javascript, ki ga želijo nadgraditi v veliko zmogljivejši javascript 2, svoj dan pa bodo dočakali tudi programerji v pythonu in pozneje tudi v perlu. Zaradi navezave na Eclipse in tradicionalnega sodelovanja s Sunom si marsikdo obeta tudi izboljšano podporo programiranju Mozille in gradnikov novih programov zanjo v javi, kar bi izvrstno sovpadalo z neodvisnostjo od podlage, ki jo sicer že ponuja XUL. Žal čvrstejše zavezanosti javi zaenkrat iz uradnih sporočil ni zaznati. Vsekakor bo več podatkov na voljo na posebnem spletišču za razvijalce, developers.mozilla.org, ki ga pripravljajo.

    Objavljeno: 18.11.2005 19:10 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor April 2004
  • Linux v podobi Oken

    Zamisel je preprosta, naloga pa težka. Kako približati Linux uporabnikom, ki so doslej videli le Microsoftov svet? Kako zagotoviti ohranitev vložka v znanje, potrebno za uporabo računalnika (v Windows)? Kako zagotoviti združljivost, po možnosti celo s programi za Windows? Xandros Dekstop 2.0 je doslej morda najbliže temu, da pokaže pot do zastavljenih ciljev.

    Objavljeno: 13.11.2005 12:08 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor April 2004
  • Solid State Linux 1. del

    Usmerjevalnik, ki je v zadnjih letih postal standardni del postavitev računalniških omrežij, je mogoče izdelati tudi lastnoročno - iz razmeroma preprostih sestavnih delov. Kar je najslajše, tak usmerjevalnik je lahko nadpovprečno zmogljiv. Medtem ko so komercialni usmerjevalniki procesno bistveno "podhranjeni" (med 2 in 4 Mb/s), bo naš izdelek - namenjen uporabi v manjšem krajevnem omrežju, na primer doma ali v manjšem podjetju, za varno širokopasovno povezavo v internet, na primer prek kabelskega modema ali modema ADSL - vsaj desetkrat zmogljivejši in bo kos tudi povezavam na 100 Mb/s ethernetu.

    Objavljeno: 13.11.2005 12:06 | Avtor: Tom Erjavec | Monitor April 2004
  • Kako sem presedlal na Linux in preživel (12. del)

    Ni kaj, čas hitro teče. Debelo bi se zlagal, če bi uporabil prežvečeni kliše in zapisal, da se mi zdi, kakor bi bilo včeraj, vsekakor pa nimam občutka, da je minilo že leto dni, odkar sem v svoj domači računalnik prvič vtaknil namestitveno ploščo z Linuxom. Prav tako bi se debelo zlagal, če bi rekel, da sem v tem letu spoznal Linux do obisti ali celo postal mojster.

    Objavljeno: 13.11.2005 12:03 | Avtor: Nikolaj Pečenko | Monitor April 2004
  • Lisica, ki bo požrla plazilca

    Projekt Mozilla.org je ob predstavitvi različice brskalnika 1.0 pred poldrugim letom požel številne pohvale, predvsem glede namestitve. K njegovi večji prepoznavnosti v Sloveniji je pripomogla lokalizacija, Mozilla pa je postala pomembna tudi v okolju Windows, ne le v Linuxu. A kmalu po prvih pohvalah so prišle tudi prve kritike, ki so letele predvsem na počasnost delovanja programov. To je vzpodbudilo del razvijalcev k pripravi nove, hitrejše različice brskalnika pod razvojnim imenom Phoenix. Ti razvijalci so Mozillo (in Internet Explorer) označili za t. i. bloatware, kar bi lahko razložili kot s preveč funkcijami napihnjeno programsko opremo, njihovo delo pa se zdaj že približuje različici 1.0.

    Objavljeno: 13.11.2005 12:01 | Avtor: Igor Harb | Monitor April 2004
  • Na kratko iz spleta: april 2004

    TV Piko si lahko ogledate v živo na Siolovi spletni strani Vizija, s prenosnim telefonom na dverih Planet, pa tudi na njihovi domači spletni strani. Tu boste našli tudi arhiv oddaj, čeprav vsaj zaenkrat ni prav uporaben, saj je v njem vsega skupaj pol ducata oddaj. Tudi drugače je Pikina spletna stran skromno opremljena, saj razen skromnih opisov oddaj nismo našli nič uporabnega, še celo sporeda ne, kljub gumbu, ki ga obljublja.

    Objavljeno: 13.11.2005 10:03 | Avtor: Nikolaj Pečenko | Monitor April 2004
  • Spletna televizija

    Širokopasovni internetni priključki tudi v naših domovih niso več nobena redkost, zato postaja čedalje bolj zanimiv spletni prenos televizijskih oddaj. Ogledali smo si, kako je s spletnotelevizijsko ponudbo pri nas, pokukali pa smo seveda tudi v bolj oddaljena morja spletnega oceana.

    Objavljeno: 8.11.2005 21:26 | Avtor: Nikolaj Pečenko | Monitor April 2004
  • Tehnomanija: oktober 2005

    Vse kaže, da se nam v prihodnjih letih obeta še hujša vojna med izdelovalci osebnih računalnikov, čeprav so nekateri še nedavno govorili, da pozornost ne velja več temu področju, češ da tu ni več denarja. Medtem ko Dell še naprej četrtletje za četrtletjem dosega rekordne rezultate, je HP pod novim vodstvom močno spremenil načrte. Ko je že kazalo, da bo oddelek za osebne računalnike morda celo naprodaj, so spremenili strategijo in v zadnjih mesecih spet dosegajo lepe rezultate. Najagresivnejši ta hip pa je tretji po velikosti, kitajski Lenovo, ki se je okrepil z nakupom nekdanjega oddelka družbe IBM. Lenovo je nedavno jasno povedal, da namerava najpozneje v naslednjih petih letih postati številka ena na svetu med namiznimi in prenosnimi računalniki. V ta namen namerava vložiti v razvoj 1,5 % celotnega prihodka, to je kar dvakrat več od povprečja v panogi. Poleg tega so že prve analize stanja po prevzemu pokazale, da je še precej prostora za zmanjšanje stroškov proizvodnje, tudi z izkoristkom cenejše delovne sile na Kitajskem. Tekmeci so najbrž lahko precej zaskrbljeni.

    Objavljeno: 31.10.2005 15:59 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor Oktober 2005
  • SAML - Označevalni jezik za varnostne trditve

    Številni z dvermi opremljeni ponudniki storitev omogočajo "enkratno prijavo" (SSI, Single Sign-In). S SAML (Security Assertion Markup Language) gremo lahko korak naprej in omogočimo "enkratno prijavo" (SSO, Single Sign-On) na več spletnih mest.

    Objavljeno: 31.10.2005 15:53 | Avtor: Ivan Verdonik | Monitor Oktober 2005
  • Programerske novice: oktober 2005

    Potreba po standardiziranem načinu prikaza vektorske grafike na spletnih straneh je iz dneva v dan večja, ustrezen standard, SVG (Scalable Vector Graphics), pa je bil pri organizaciji W3C potrjen že davnega januarja 2003. Ne le za grafikone in logotipe, vektorska grafika je ključna za upodobitev naprednejših uporabniških vmesnikov in prenos zahtevnejših namenskih programov v splet. Hkrati zaradi silno kompaktne oblike v zapisu XML (ki jo je mogoče tudi učinkovito in neopazno stisniti pred prenosom po omrežju) tudi varčuje z omrežnimi zmogljivostmi. Bitne slike so namreč silno potratne, hkrati pa ne omogočajo zveznega povečevanja (ali krčenja) ob ohranjanju kakovosti.

    Objavljeno: 31.10.2005 15:52 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Oktober 2005
  • Programerske novice: marec 2004

    V tej številki predstavljamo XUL, označevalni jezik za hitro izgradnjo uporabniških vmesnikov, s katerim je zgrajena zunanja podoba celotne palete izdelkov Mozille (brskalnik, e-pošta, koledar, klepet...). Očitno pa se Mozilla uveljavlja tudi kot podlaga za druge programe. Podjetje Lindows.com je z jezikom XUL zgradilo zmogljiv urejevalnik spletišč Nvu (nekakšna kratica za new view), ki je funkcionalno precej podoben Macromediinemu Dreamweaverju. Mimogrede, Lindows OS je izpeljanka Linuxa, navzven zelo podobnega Oknom, odtod tudi ime, zaradi katerega so v sodnem sporu z Microsoftom. Ker je podjetje usmerjeno k alternativnemu namizju, je ocenilo, da rast njegove priljubljenosti brez spodobnega urejevalnika spletnih strani ne bo mogoča. Za lažji začetek so se povezali s projektom Mozilla.org. V razvojno ekipo jim je uspelo pritegniti tudi Daniela Glazmana, ki je bi glavni programer izdelka Mozilla Composer, urejevalnika spletnih strani, ki je del skupka programov, znanega predvsem po brskalniku.

    Objavljeno: 24.10.2005 19:48 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Marec 2004
  • Uporaba večpredstavnih knjižnic SDL

    SDL (Simple DirectMedia Layer) je večpredstavna knjižnica, podobna DirectX, vendar jo je bistveno enostavneje uporabljati.

    Objavljeno: 24.10.2005 19:39 | Avtor: Dalibor Kranjčič | Monitor Marec 2004
  • Kako sem presedlal na Linux in preživel - 11. del

    Na osebni računalnik lahko priključimo marsikatero zunanjo napravo, od žepnega računalnika in zunanjega pomnilnika do fotoaparata in videokamere. Seveda se nisem lotil preizkušanja vseh mogočih naprav, saj to ne bi imelo nobenega pravega smisla, pa še veliko preveč časa (in prostora v reviji) bi za to porabil. Na računalnik z Linuxom sem priklopil le tiste, ki jih bolj ali manj redno uporabljam, in poskušal ugotoviti, ali bi lahko pogrešal Microsoftova Okna.

    Objavljeno: 24.10.2005 19:03 | Avtor: Nikolaj Pečenko | Monitor Marec 2004
  • Za vsako namizje?

    Ko skoraj vsak mesec beremo, kako podjetja, državne uprave in druge velike skupine uporabnikov uvajajo Linux na namizja, se lahko odkrito vprašamo, ali je brezplačen operacijski sistem zares že dovolj zrel za vsako namizje ali pa so omenjene skupine le preveč specifične, da bi lahko tako sklepali.

    Objavljeno: 23.10.2005 21:19 | Avtor: Andrej Vernekar | Monitor Marec 2004
  • Novice odprte scene: marec 2004

    Podjetje Xandros je predstavilo novo različico svojega operacijskega sistema Linux, ki temelji na distribuciji Debian.

    Objavljeno: 22.10.2005 12:52 | Avtor: Andrej Vernekar | Monitor Marec 2004
  • Keramično namizje - druga generacija

    Programi v Linuxu počasi dozorevajo; to vidimo po vse daljših razvojnih ciklih. Lep zgled je namizno okolje KDE, ki je z nekdanjega 6-8 mesečnega razvojnega cikla prešlo na enoletnega. Malo več kot leto dni po različici 3.1 je izšel KDE 3.2. Majhna sprememba v imenu je zavajajoča, saj so oznake različic KDE odvisne od knjižnice Qt in ne toliko od števila novosti v samem okolju. Teh je to pot precej več kakor v različici 3.1, saj so se razvijalci po nekajletnem piljenju ogrodja lotili uporabniških programov, ki so doslej veljali za eno izmed prednosti okolja GNOME. Nova različica je že od vsega začetka na voljo tudi v slovenščini, hkrati z 39 drugimi jeziki.

    Objavljeno: 22.10.2005 12:50 | Avtor: Andrej Vernekar | Monitor Marec 2004
  • Tehnomanija: marec 2004

    Spomladi bomo, kot kaže, doživeli nov val grafičnih procesorjev. Med prvimi bo nVidia, ki pripravlja projekt NV40, v končni različici najbrž imenovan GeForce FX 6000. Za zdaj so tehnični podatki le skopi in okvirni - 130 nm arhitektura, 175 milijonov tranzistorjev, delovni takt jedra med 500 in 600 MHz, dostop do pomnilnika s takti 700-800 MHz in uporaba različnih tipov pomnilnikov - DDR, GDDR2 in GDDR3. Procesor naj bi imel boljšo podporo mehčanju robov in filtriranje, novo jedro za senčenje, osemstopenjski cevovod in dve enoti za obdelavo tekstur. Zanimivo, da bo procesor še vedno podpiral zgolj AGP 8x, medtem ko naj bi prihajajoče vodilo PCI Express podprli nekoliko pozneje z rahlo spremenjenim procesorjem NV41.

    Objavljeno: 22.10.2005 11:28 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor Marec 2004
  • Spletno zapravljanje

    Nakupovalna središča postajajo nekakšna svetišča potrošniške družbe, nakupovanje v njih pa svojevrsten obred, zato ni pravzaprav nič nenavadnega, da se upravljavci nekih drugih svetišč in obredov počutijo nekoliko ogroženi in si "svojega" dneva ne pustijo kar tako prevzeti. A to je že druga zgodba, s katero se bomo ukvarjali kdaj drugič. Oglejmo si, kje vse lahko v spletu zapravimo težko prislužene denarce.

    Objavljeno: 16.10.2005 17:31 | Avtor: Nikolaj Pečenko | Monitor Januar 2004
  • Na kratko iz spleta: januar 2004

    To, kar sta Neckermann in Quelle za konfekcijo, je Conrad za elektroniko. Poleg klasične trgovine in kataloške prodaje ima tudi spletno trgovino, v kateri boste našli pestro izbiro najrazličnejših elektronskih naprav in sestavnih delov zanje. Tudi pri Conradu brskanje po spletnem katalogu ni tako pregledno, kakor bi si najzahtevnejši uporabniki želeli, a če papirnatega nimate pri roki ali se vam ne zdi vredno, da bi zanj odšteli tisoč tolarjev, je spletna trgovina kar dober nadomestek.

    Objavljeno: 16.10.2005 17:19 | Avtor: Nikolaj Pečenko | Monitor Januar 2004
  • Programi brez špeha

    Pred dvajsetimi leti je bil povsem spodoben urejevalnik besedil dolg nekaj deset kilobajtov, danes pa se pod nekaj megabajtov, raje nekaj deset megabajtov, skoraj ne pogovarjamo več. Večine to morda ne moti, vsi, ki se ukvarjajo z vgradnimi sistemi, pa so živo zainteresirani za čim manjše programe. Oglejmo si torej razloge za nabuhlost programov v sistemu GNU/Linux in pokažimo obvoz.

    Objavljeno: 15.10.2005 18:45 | Avtor: Primož Peterlin | Monitor Januar 2004
  • Programerske novice: januar 2004

    Odprtokodno, splošno razvojno okolje Eclipse, ki nastaja kot projekt skupnost, podprt s strani IBM in še nekaterih velikanov računalniške industrije, te dni praznuje drugo obletnico obstoja. V tem času se je okrog tega okolja zbrala zavidljiva skupnost razvijalcev in uporabnikov, ki so skupaj pripomogli k izvrstni kakovosti orodja - obenem z obletnico je dočakalo tudi tretjo večjo prenovo - in pestri izbiri dodatkov. Prav modularna zasnova orodja, razvitega v javi, je največja prednost tega okolja, saj deluje na številnih podlagah, dodatki pa širijo njegove zmogljivosti.

    Objavljeno: 15.10.2005 18:44 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Januar 2004
  • Borlandov visoki C

    Podjetje, ki je izumilo združeno razvojno okolje (IDE), je tudi prvo, ki je poleg tvorca ogrodja. net, Microsofta, ponudilo napredno razvojno orodje za prihodnost programiranja Oken.

    Objavljeno: 15.10.2005 18:43 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Januar 2004
  • Na takojšnji zvezi

    Za nekatere tehnologije se zdi, da sicer so na voljo, a nekje v ozadju čakajo, da jih nekdo "odkrije". Trgovine z digitalno glasbo in mali žepni predvajalniki na primer so bili na voljo že precej časa, a v zavest širše javnosti so prišli šele, ko je Apple naredil prvi iPod in odprl internetno trgovino iTunes. Podobno se utegne zgoditi tudi s takojšnjim sporočanjem in internetno telefonijo, ki ju je nedavno "odkril" Google. A pojdimo lepo po vrsti.

    Objavljeno: 9.10.2005 21:16 | Avtor: Nikolaj Pečenko | Monitor Oktober 2005
  • Strukturiranje podatkov XML

    XML (eXtensible Mark-up Language - razširljiv jezik za označevanje) se je že precej uveljavil kot jezik za izmenjavo strukturiranih podatkov. Ključ do njegove uporabnosti je zajet že v njegovem imenu - prav razširljivost je namreč bistvo njegove prilagodljivosti.

    Objavljeno: 30.9.2005 15:00 | Avtor: Gregor Humar | Monitor September 2005

Arhiv

Monitor na Facebooku

Monitor TV na YouTube

HRWrFBljAjU

  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji