Propad velikana fotografije
Kodak je v svojih zlatih časih veljal za eno najprepoznavnejših podjetij na svetu. Z začetkom digitalne revolucije na področju fotografije pa je ta ameriški velikan obtičal v preteklosti in začel počasi toniti v pozabo.
Kodak je v svojih zlatih časih veljal za eno najprepoznavnejših podjetij na svetu. Z začetkom digitalne revolucije na področju fotografije pa je ta ameriški velikan obtičal v preteklosti in začel počasi toniti v pozabo.
V zadnjem času smo priča neslutenemu razvoju brezžičnih komunikacij. Posebej v domačem okolju, kjer navadno med računalniki ne prenašamo zelo velikih količin podatkov, je »po zraku« mogoče skoraj vse. Inovativnih brezžičnih rešitev ne manjka in izdelovalci tekmujejo, kdo bo prvi vdelal podporo za brezžično krmiljenje z mobilnim telefonom, tablico ali osebnim računalnikom v kako napravo, kjer je ne bi pričakovali.
Pogoni SSD se zdijo razmeroma preproste naprave. Majhno ohišje namreč gosti tiskovino, na kateri je poleg pomnilniškega krmilnika nekaj pomnilniških čipov in napajalni sklop s kontakti. Zakaj so torej v praksi med pogoni SSD tolikšne razlike – tako zmogljivostne kot cenovne in vzdržljivostne? Poglobili smo se v zgradbo pogonov SSD in se dokopali do zanimivih ugotovitev.
Sejem zabavne elektronike IFA, ki v začetku septembra poteka v Berlinu, ni le znanilec jeseni, temveč tudi dober pokazatelj, s kakšnimi digitalnimi napravami se bomo uporabniki igrali oziroma zabavali v dolgih zimskih mesecih (in še vse prihodnje leto). Ofenzivi takih in drugačnih zaslonov, tudi občutljivih za dotik, letos kar ni bilo videti konca. Elektronika pač postaja čedalje boljša, no, k sreči pa tudi pametnejša.
Mobilne naprave so v zadnjih letih po prodaji povsem zasenčile druge računalniške izdelke in na prvi pogled se zdi, da je prav tu prostor za uresničitev sanj starih in novih izdelovalcev. V praksi pa se kaže nasprotno – število ponudnikov se hitro zmanjšuje. Nedavno se je iz igre prostovoljno izločil Panasonic, trda prede HTCju, še bolj pa BlackBerryju. Za nameček je Microsoft prevzel Nokio in to za skoraj smešno malo denarja. Toda tudi velikani, ki so spravili v obup manjše tekmece, se borijo s temno platjo lastnega uspeha. Rast ne more trajati v nedogled in že je v »tehnološkem raju« opaziti prva znamenja težav.
Nobena skrivnost ni, da imajo države obveščevalne in protiobveščevalne agencije, ki zbirajo podatke o početju drugih držav. Tudi ni nobena skrivnost, da elektronske komunikacije z internetom na čelu ponujajo izvrstne možnosti za nadzor in prisluškovanje. Kljub temu je razkritje britanskega časnika Guardian, kako NSA množično prestreza elektronske komunikacije in vohuni za svojimi državljani in tujci, dvignilo neznansko veliko prahu.
Računalništvo je na prehodu med vladavino osebnih računalnikov in današnjimi vse bolj mobilnimi napravami. Toda medtem, ko poteka ta prehod, se na obzorju nakazuje že naslednji val, ko računalniških naprav ne bomo le nosili s sabo, marveč kar dali nase. Pametna očala, ure in tudi druge naprave, ki si jih lahko nadenemo, burijo domišljijo, všečne so, se pa ljudem tudi upira, da bi jim preveč posegle v življenje.
Fujitsujevi izdelki, ki zadnjega pol leta prihajajo k nam na preizkus, so si tako različni, da je težko verjeti, da jih izdeluje isto podjetje. Poleg pokritosti vseh možnih segmentov zabavne elektronike še bolj preseneča razpon materialov, oblikovanja in kakovost izdelave.
To poletje je Asus v sodelovanju z Googlom že predstavil naslednika uspešne sedempalčne tablice Nexus 7. Tik pred tem pa je na trg poslal lastno napravo z enako velikim zaslonom in možnostjo povezave v mobilno omrežje.
HP je po nakupu izdelovalca igralnih računalnikov Voodoo vedno več uporabljal njihovo blagovno znamko Envy. Ta je bila na začetku pridržana za prenosnike najvišjega ranga, v zadnjem času pa se je ime Envy začelo pojavljati tudi na tabličnih hibridih in napravi, ki smo jo dobili v roke tokrat.
Samusungova blagovna znamka Galaxy se je po zaslugi njihovih telefonov med potrošniki tako prijela, da skušajo to ime uporabiti na vseh možnih napravah. Izjema niso niti tablice, ki za četrto telefonsko galaksijo zaostajajo eno generacijo in nosijo zaporedno številko 3.
Sony je črko Z že uporabil za enega svojih paradnih izdelkov, saj je s tem imenom krstil svoj osrednji pametni telefon. Ta je začrtal nove oblikovalske smernice tega japonskega izdelovalca in glede na pozitivno izkušnjo s telefonom od tablice z enakim imenom pričakujemo veliko.
Tablične računalnike je pred »davnimi« leti v resnici izumil Microsoft, šele Apple pa je z iPadom zares naredil izdelek, ki s(m)o ga uporabniki vzljubili. Vse kaže, da bodo lepega dne tablice povsem nadomestile računalnike, kot jih poznamo (še) danes. Ne čudi torej, da v naš laboratorij vsak mesec nakaplja kar nekaj med seboj zelo različnih modelov.
D-Linkove naprave NAS imajo morda malo nenavadne oznake (upravitelji ob kratici DNS pomislimo na kaj drugega kot NAS), so pa znane po zelo konkurenčnih cenah. Njihova zmogljivejša naprava, namenjena domačim uporabnikom, je model DNS-327. Na videz ga sicer težko ločimo od sorodne naprave DNS-320LW, oba preizkušena modela sta bila bele barve in enostavnega videza.
LaCiejev 5big NAS Pro je tokrat najbolj izstopajoča naprava, vsaj po oblikovanju. Resda velja omeniti, da je navzven praktično povsem enak lani preizkušenemu 5big Office+, a gre kljub vsemu za zelo markantno napravo. Tako kot manjši brat ima na sredini sprednje stranice veliko osvetljeno tipko, ki z barvo sporoča stanje naprave (modra, če je vse lepo in prav, rdeča, če ni).
Priznamo, da nam je preizkus naprav NAS med ljubšimi. Odvijanje diskov iz naprav in privijanje vanje včasih kar malo pogrešamo. Obenem se vidi, da gre za razvijajoči se segment računalništva, zato so podjetja večinoma zelo ustrežljiva pri dobavljanju preizkusnih primerkov. Izjema je bilo tokrat podjetje Thecus, ki je zavrnilo sodelovanje.
Srce našega računalnika je že morda procesor, ožilje je matična plošča, možgani pa so na disku. Karkoli se v računalniku dandanes pokvari, je predrago popravljati, zato zamenjamo kar celotno komponento. Razen ko odpove disk, na katerem imamo diplomsko nalogo, celotno zbirko fotografij zadnjega desetletja, službena poročila ali zelo pomembno zbirko podatkov. Kaj pa zdaj?
RAID (redundant array of independent disks) je kratica, ki označuje več diskov, povezanih v eno virtualno polje – zunanje naprave jih tako zaznavajo kot en velik disk. Različna polja se označujejo s številkami v imenu, izjema je le način JBOD, Just a Bunch of Drives, ki diskov sploh ne poveže v polje, temveč prikaže vsakega zase.
Ljubljana, za Bežigradom, v uredništvu Monitorja. V ponedeljek dopoldne takoj po prvomajskih počitnicah dobim klic, da eden izmed pomembnejših strežnikov v podjetju ne deluje. Na daljavo se ne oglaša, stopim zadaj do strežnika, tam zagledam sporočilo: »boot device not found«. S sodelavcem se spogledava in nobeden si ne upa na glas vprašati, koliko je stara zadnja rezervna kopija …
Telefonske aplikacije, ki so našim preizkuševalcem ta mesec najbolj ostale v spominu.
Z novim Applovim Macom pro prihaja konec leta tudi superhitra povezava Thuderbolt 2. Je zmogljivejša od prav tako napovedane superhitre različice USB 3.0? Se ji bo kljub zasoljeni ceni posrečil znatnejši prodor na trg PCjev?
Pred enaindvajsetimi leti je Jeff Moss alias Dark Tangent v Las Vegasu priredil poslovilno zabavo za kanadskega prijatelja, ki je zaradi odhoda družine v tujino zapiral svoje vozlišče BBS. Prijatelj je žal moral na pot, še preden se je začelo, a zabava za okoli 100 hekerjev je kljub temu stekla. Čeprav je bilo mišljeno kot enkratni dogodek, je eden od udeležencev Mossu po koncu pisal in ga pobaral, kdaj bo naslednji DEF CON. Vse drugo je zgodovina.
Letošnje poletne dni so zaznamovala razkritja o vohunjenju po internetnih povezavah in programih s strani ameriške varnostne agencije NSA, ki so razburila tako ameriško kot preostalo svetovno javnost. A po trditvah same agencije ta spremlja »le« 1,6 % celotnega internetnega prometa, od tega nadalje obravnavajo le 0,00004 % podatkov. Malo? Veliko? Odvisno od tega, na kateri strani preiskave se znajdete. Morda pa bi moral postati bolj skrb vzbujajoč naslednji podatek: Google s svojimi storitvami ustvari v teh časih že okoli 25 % celotnega svetovnega internetnega prometa! Povprečno si na dan z Googlovimi strežniki podatke izmenjuje okoli 60 % vseh v internet priključenih naprav. Srhljivo! Kdo je torej Veliki brat?
V soboto 15. junija so slovenske spletne strani začele množično streči piškotke, tako se je zdelo. Na katerokoli spletno stran smo odjadrali, povsod nas je čakalo opozorilo, da bo stran v naš računalnik za boljšo uporabniško izkušnjo shranila piškotek.
Dvoje na zemlji je neizogibno, pravijo starejši: davki in smrt. To velja, če ste človek. Podjetjem načeloma ni treba umreti, dokler so dobičkonosna. Če pa ste multinacionalka, vam ni treba plačati niti (vseh) davkov. Razkrivamo ozadje zapletene in dovršene sheme, s katero se Apple, Google, Microsoft in druge multinacionalke vsako leto izognejo plačilu več deset milijard dolarjev davkov.
Življenje netalentiranih je v teh časih bistveno enostavnejše kot nekoč. Morda celo lažje od tistih talentiranih, ki so svojo danost pilili na kateri od akademij. Netalentirani nimajo veliko samokritike; besedilo, ki je slabše od garancijskega lista na greznici, zgrgrajo v mikrofon, spustijo prek autotunea in, voilà, mega hit je pripravljen! Čez naključne posnetke z obiska domačega kafiča razmažejo katerega od instaučinkov — in fotografije so za steno galerije.
Pametni telefoni imajo v embalaži dodane nekaj dodatne opreme, ki se po količini kosov in kakovosti razlikuje od izdelovalca do izdelovalca, seveda pa je mogoče poleg obveznih slušalk in nujnega napajalnika na telefon na več načinov priklopiti nešteto naprav.
Pred približno letom dni so mi potisnili v roke telefon, ki se je hvalil s skoraj petdeset milijoni pik, češ daj, skritiziraj ga, nečimrneža. A kaj, ko sem članek nato pisal s pobešeno čeljustjo in razširjenimi zenicami. Telefon je slišal na ime Nokia 808. Impresivna kamera na hrbtni strani je sicer res spominjala na nekakšen tumor, a smrtna rana za omenjeni telefon je bil v resnici operacijski sistem Symbian v zadnjih izdihljajih in visoka cena. Mejnik v kakovosti fotografije med telefoni pa je odtlej postavljen zelo visoko. Tokrat ga naskakuje elitna družba najpametnejših.
Philips se je z modelnim letom 2013 resnično potrudil in prenovil vse modele televizorjev. 42-palčnik iz serije 6000 je predstavnik višjega srednjega razreda, saj že s svojo tanko kovinsko zunanjo podobo daje vedeti, da lahko uporabnik od njega pričakuje veliko. Všeč nam je Philipsov pristop k nastavitvam televizorja, saj uporabnika takoj po vklopu pričaka vrsta čarovnikov, ki mu pomaga nastaviti kakovost slike lastnemu okusu in televizor povezati v internet.
Kupci novih televizorjev bi se morali zavedati, da kakovost prikazane slike v prvi vrsti še vedno narekuje kakovost signala oziroma vira slike. Če bo ta slab, potem nam tudi najdražji televizor ne bo mogel pomagati.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih