Računalnikom dajejo pamet programi. Brez njih so zgolj neumne škatle. Programe pišejo programerji. Programiranje zahteva precej znanja določenega programskega jezika in obvladovanje algoritmov. Za oboje so v Applu iznašli svoj recept. S pripomočkoma Automator in AppleScript se programiranja loti slehernik.
Kmalu bo leto dni, odkar je Apple predstavil svoje videnje oblačnih storitev. Jabolčni iOblak je čudovita storitev, ki vsak dan osrečuje veliko ljudi. Večina uporabnikov je z njo zadovoljnih, ni pa malo takšnih, ki imajo pri delu z oblakom obilo težav. Grozljive zgodbe o izgubljenih stikih, podvojenih vnosih v koledar in manjkajočih fotografijah so preplavile splet. Največkrat je za nastali položaj kriva majhna napaka. Tisti, ki je jabolčne oblačne storitve preizkusil, ve, da jih ni težko zagrešiti. Klub temu da Apple teži k enostavnosti, je pri skupku orodij, imenovanih iCloud, dokaj stvari, ki se zlahka skotalijo po hribu navzdol. Zato vam bomo v naslednjih vrsticah poskušali razjasniti, kaj je iCloud in kaj lahko z njim počnemo.
Domače omrežje je sestavljeno iz številnih naprav, ki so se sposobne med seboj povezovati. Navadno imamo v njem vsaj en računalnik, usmerjevalnik, kakšen predvajalnik, omreženi disk in tiskalnik ter mobilno napravo ali dve. Učinkovito omrežje je sestavljeno iz žičnih in brezžičnih povezav, združenih v usmerjevalnik, ki je povezan z internetom. V nasprotju s splošnim mišljenjem so usmerjevalniki dokaj preproste naprave, ki jih s pravimi informacijami vsakdo zlahka obvladuje. Poglavitna naloga usmerjevalnika je posredovanje interneta priklopljenim odjemalcem. Omrežje varuje s požarnim zidom, brezžično povezavo s šifriranjem, IP številke pa deli DHCP strežnik, ki ne manjka nobenemu sodobnemu usmerjevalniku.
Za vse, ki jim Mac ni prvi računalnik, bo najbolj dobrodošel nasvet, kako na novi sistem prenesti dosedanjo digitalno zgodovino. Če podatkov ni veliko, jih prenesemo ob pomoči zunanjih diskov, USB ključkov ali oblačne shrambe. V nasprotnem primeru ali če naštetih pripomočkov nimamo, je najbolje, če oba računalnika, starega z Okni in novega z OS X, povežemo bodisi neposredno s standardnim omrežnim kablom bodisi z vključitvijo v domače omrežje.
Brskalnik Mozilla Firefox ni le najbolj priljubljen brskalnik na zemeljski obli, temveč ima tudi največ "posnemovalcev". Na sorodni programski kodi namreč deluje vsaj pol ducata drugih brskalnikov, ki izstopajo s svojimi posebnostmi. Preizkusili smo še druge "digitalne živali".
Najtežje delo na področju spletnih brskalnikov imajo v zadnjih letih prav Microsoftovi programerji. Ne le, da so bile stare različice nadvse hroščate, tudi konkurenti so v tem času zelo napredovali. Brskalnik, ki iz leta v leto izgublja tržni delež, pa še zdaleč ni rekel zadnje besede. Ogledali smo si, kako je moč Internet Explorer različice 9 narediti še boljši.
Googlov brskalnik Chrome je v zadnjih letih napredoval z velikimi koraki in si obul resnično velike čevlje. Čeprav naj bi bil med najboljšimi izdelki za deskanje po spletu, smo kljub temu našli več deset praktičnih izboljšav in dodatkov.
Mozilla Firefox je najbolj priljubljen brskalnik med slovenskimi kiberščaki, saj ga uporablja vsak drugi Slovenec. Kot vsako stvar pa je mogoče tudi še tako dober spletni brskalnik izboljšati, to ne nazadnje vsakih nekaj mesecev dokazujejo njegovi programerji, nič manj dejavna pa ni niti skupnost uporabnikov Firefoxa.
Kaj lahko bi dejali, da je danes najpomembnejša aplikacija v osebnem ali prenosnem računalniku, pa tudi tablici, če želite, prav spletni brskalnik. Prek njega imamo uporabniki dostop v splet in do najrazličnejših vsebin. To so lahko zgolj informacije, bogate večpredstavne vsebine, igre ...
Nedvomno je najbolj znana zbirka računalniških orodij za pisarniško delo Microsoftov Office, ki je bržkone med uporabniki celo bolj priljubljen kot sam operacijski sistem Windows. A to še ne pomeni, da na tem področju ni alternativ, ki so z vidika domačega uporabnika vsaj tako učinkovite, prijazne in za nameček celo brezplačne. Preizkusili smo ducat pisarniških paketov, tako za namestitev v računalnik kot tudi vse bolj priljubljenih rešitev iz oblaka.
Urejanje in oblikovanje besedilnih dokumentov sodi med najbolj razširjene načine rabe osebnega računalnika in pisarniških programov. Pripravili smo pregled več zanimivih in predvsem uporabnih možnosti v pisarniškem paketu Microsoft Word 2010.
Program Microsoft Excel večina uporabnikov uporablja za delo s številkami pa tudi grafi, saj ga je moč uporabiti za različne namembnosti - od preprostega shranjevanja številskih podatkov prek preprostejših finančnih nalog do funkcionalnosti, primerljive s preprostejšimi programi za vodenje poslovanja.
Pisarniški programski paketi so med uporabniki že desetletja nadvse priljubljeni, saj namizni ali prenosni računalnik iz kupa plastike in čipov spremenijo v uporabno orodje za ustvarjanje in urejanje dokumentov. A tudi med pisarniškimi aplikacijami so pomembne razlike, zato so nekatere med njimi plačljive in druge brezplačne. V nadaljevanju smo pripravili vrsto nasvetov, kako iz pisarniških programov izvleči še večjo produktivnost. Najšibkejši člen v verigi produktivnosti je vedno uporabnik oziroma, bolje rečeno, njegovo znanje. Tudi na tem področju še kako drži rek, da čim več znaš, tem več veljaš.
Operacijski sistemi Windows imajo privzeto vklopljenih veliko storitev, ki skrbijo za njihovo kar največjo združljivost s številnimi nalogami, ki bi jim jih lahko zadali uporabniki ali nameščeni programi. Te storitve pa odžirajo malce sistemskih virov in včasih uporabniku prav nerodno kradejo čas. Nekatere med njimi velja zato onemogočiti, saj s tem pridobimo bistveno več, kot izgubimo.
Eden od učinkovitih načinov pohitritve računalnika je nadgradnja strojne opreme. A ta je praktično vedno povezana z izdatki, zato smo se tokrat osredotočili na rezerve, ki jih premore sam operacijski sistem. Pripravili smo 30 brezplačnih nasvetov, s katerimi bo naše delo z operacijskim sistemom Okna hitrejše in še bolj enostavno.
Glede na to, da sem resen bralec Monitorja, sem se znašel v dvomih, kateri fotoaparat kupiti. Listam in listam, a nikjer ne piše, kateri je najboljši zame. Nasvet.
Pred tridesetimi leti so Britanci krojili računalništvo z izdelki, kot sta bila Acorn Atom in ZX Spectrum. Danes je na Otoku položaj mračnejši. Rastoči panogi manjka talenta. Da bi računalništvo zopet postalo zabavno in pritegnilo več nadobudnih mladcev, so v Cambridgu ustanovili fundacijo Raspberry Pi, katere edina naloga je ustvariti poceni platformo za učenje nove generacije načrtovalcev strojne opreme.
Ko pamet ni več privilegij telefonov. Ko lahko tudi s fotoaparata pošljemo elektronsko pošto. Ko smo lahko vohuni! Doslej je bil upravičen naziv pametne naprave, ki se zna učinkovito povezovati prek brezžične povezave WiFi, zgolj domena telefonov. Toda na trgu so se znašli fotoaparati, ki se znajo prek take povezave povezati z družabnimi omrežji in "po zraku" pošiljati elektronska sporočila. Mogoče jih je celo brez dostopne točke povezati s pametnimi telefoni in jih tako tudi upravljati. Pamet na daljavo, bi se reklo.
Leto je naokrog in zopet so na tapeti brezžični usmerjevalniki, ki vsakokrat znova naredijo korak naprej. Tokrat je preizkus malce drugačen, saj smo se odločili preveriti zmogljivosti le tistih usmerjevalnikov, ki znajo omrežje postaviti tudi pri 5 GHz.
Omrežni diski NAS so bili še nedavno domena res hudih računalniških navdušencev in manjših podjetij. Tistih torej, ki jim je v krajevnem omrežju vedno primanjkovalo diskovnega prostora. Danes se stvari spreminjajo - z razmahom filmskega piratstva (da, recimo bobu bob!) je tudi v povprečnem domu vedno premalo diskovnega prostora, da o dodatnih možnostih, ki jih zmorejo današnji NASi, niti ne govorimo.
Predstavljamo rezultate varnostne analize slovenskih GSM omrežij, ki smo jo opravili v prvi polovici leta 2012. Namen članka je opozoriti na varnostne ranljivosti v slovenskih GSM omrežjih z namenom, da bi se varnostne ranljivosti odpravile in bi se povečala stopnja varnosti in zasebnosti uporabnikov mobilne telefonije ter da bi slovenski operaterji mobilne telefonije začeli več vlagati v varnost omrežij in zaščito svojih uporabnikov. Slovenski operaterji seveda menijo, da so njihova omrežja popolnoma varna ... Opozarjamo, da je izvajanje opisanih postopkov brez ustreznega soglasja prizadetih uporabnikov nezakonito.
Prepoznavanje govora v računalništvu že več desetletij označujemo kot "naslednjo veliko stvar", pa se kljub temu leto za letom na tem področju bolj malo zgodi. Toda v zadnjem času več novic daje slutiti, da so znanstveniki vendarle našli pravo smer: zajem in predvajanje na lokalni napravi, prepoznavo pa v oblaku. Ob tem se strežniki "učijo" z analizo milijonov narekovanih besedil in inkrementalno izboljšujejo točnost prepoznavanja. Točno to pot je ubral Apple s pomočnico Siri, ki se menda v novi različici kiti zlasti z naučenim pri poslušanju narekov v svojem prvem letu obstoja. Nuance, ki je partner pri projektu, je nedavno objavil, da se je v njihov razvojni program vključilo že 10.000 neodvisnih razvijalcev. Najbrž zato ni treba ugibati, kaj bo znal naslednji val mobilnih aplikacij.
Brezžični usmerjevalniki so danes že skorajda standardna oprema vsakega doma, ki premore širokopasovni dostop v internet. Kljub temu, da nekateri menijo, da postajajo manj zanimiv del strojne opreme, se tehnologija še vedno razvija. Danes je smiselno kupiti model, ki zmore delovati tudi na manj zasedeni frekvenci 5 GHz. Še bolje, če hkrati deluje tudi na 2,4 GHz. Preizkusili smo 9 takih modelov.
Vsak pravi moški mora zaploditi otroka, posaditi drevo in napisati knjigo. Tako vsaj pravijo. (Da uredništvo ne bo dobilo preveč besnih pisem, naj omenim, da to - z določenimi biološkimi popravki - enako velja tudi za ženski spol.) Prvo nekako zmoremo brez posebnega truda, drugo tudi še gre, napisati knjigo pa je že problem. Napisati - to bi še šlo. Kaj pa potem to knjigo spraviti v svet? Kako naj uboga reva, ki komaj zmore vzdrževati številne otroke in skrbeti za drevesa v sadovnjaku, stori še to? Enostavno - z elektronskim založništvom. Nič ne stane, prijetno je, pa še zaslužili boste! Tako vsaj oglašujejo.
O elektronskem založništvu smo se pogovarjali z literarno agentko Robin Mizell.
Oblačne storitve so že dolgo na jeziku raznih promotorjev računalniške industrije. Že ob njihovem "izumu" so vsi vedeli, da bodo naslednja velika stvar. Resnici na ljubo, so bili začetki bolj klavrni. K neuporabnosti prvih oblačnih storitev so veliko prispevale neustrezne internetne povezave, a še večjo škodo so jim zaudale slabo zamišljene aplikacije, ki so bile same sebi namen, zato smo jih uporabniki sprva bolj tipali. Z razmahom spletnih shramb se je vse spremenilo.
Ko mali podjetnik prvič obuje "privatniške" čevlje, ne ve, kaj ga čaka. Pojma nima, kako napisati račun, voditi knjige, odvajati davke in plačevati prispevke. Ker se spozna na svoj posel, je prepričan, da bo to dovolj. Posledice zmotnega mišljenja skušajo omiliti najeti računovodje in spletni pripomočki za male podjetnike.
Televizorje smo preizkušali ob dnevni svetlobi v Monitorjevem laboratoriju. Najprej smo jih nastavili na privzete nastavitve in slovenščino in jih omrežili. Večina nam je takoj samodejno postregla s predlogom po posodobitvi strojne programske kode na zadnjo različico, in to smo seveda tudi storili. Še največ nadgradenj so bili deležni spletni vmesniki in aplikacije, kar nas ne preseneča. Pri preizkušanju spletnih vsebin so nas zanimale najbolj razširjene aplikacije, kot so spletni brskalnik, dostop do spletišč z video vsebinami, glasbenih dveri in drugih zanimivih vsebin. Preizkus spletnih vsebin je bil hkrati tudi pravi preizkus sposobnosti priloženih daljinskih upravljalnikov, saj so ti po večini še vedno "klasični", to pomeni gruča gumijastih tipk, zapakiranih v plastično ohišje. Vnos besedila s slogom telefonske številčnice in navigiranje po spletnih straneh sta zato pri večini preizkušenih modelov prava mora in to bodo hitro spoznali tudi sami uporabniki. Pri nekaterih modelih televizorjev lahko to elegantno rešimo s priklopom miške in tipkovnice ali, še bolje, z namestitvijo namenske aplikacije na mobilno napravo, opremljeno z zaslonom, občutljivim za dotik. Te možnosti so sicer h končni oceni televizorja prispevale le manjši delež.
Ko je govor o sistemih hišnega kina, vsekakor velja rek "Več je bolje.". Večji zaslon oziroma večja slika nam pričara preprosto boljšo uporabniško izkušnjo, še posebej, če jo zapolnimo z vsebino v polni visoki ločljivosti. Kinotečni zanesenjaki namreč še predobro vedo, zakaj tako vneto prisegajo na projektorje.
Sodobni televizorji so si vsaj po tehničnih podatkih podobni kot jajce jajcu. Kako torej izbrati pravšnjega za svoje potrebe, kje sploh začeti? Naslednji nakupovalni vodnik odgovarja na večino vprašanj, ki bi jih sicer zastavili prodajalcu in nanje dobili bolj ali manj pravilne odgovore.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih
