Spremljanje slovenskih in tujih medijev pri posamezniku zlahka povzroči blažjo zmedenost. Ker po spletu krožijo različne različice besedila ACTE, svoje pa dodajajo tudi dežurni paranoiki, smo se odločili za hiter pregled najpomembnejših strahov, ki so zaokrožili minule tedne. Koliko so realni in koliko niso.
Uporabniki računalnikov v zadnjih letih veselo uživamo v vseh čarih, ki jih prinaša sodobna digitalna tehnologija. S podrobnostmi bogate fotografije, visoko ločljivimi videoposnetki, vseobsežnimi programskimi paketi in igrami s fenomenalno grafiko pa imajo tudi kakšno negativno plat. Zdi se, da so vse omenjene vsebine nenasitne glede porabe prostora na diskih računalnikov. A na pomoč nam zopet lahko priskrbi - kdo drug kot - tehnologija.
Dobil sem nov računalnik, vanj bi moral vgraditi le še disk. Dobil sem ga od strica in njemu je deloval. Ko sem ga prižgal, mi je deloval 10 sekund, nato pa se je izklopil in tako se je nadaljevalo. Ne vem, kako naj rešim problem.
Ob branju zadnjih poslovnih rezultatov družbe Intel bi lahko brez težav zatrdili, da je s to družbo vse v najlepšem redu. Letni promet 54 milijard dolarjev, čisti dobiček 12,9 milijarde. Sami rekordi. Toda vodstvo družbe najbrž kljub vsemu zaskrbljeno zre v prihodnost. Ultrabookom, ki naj bi oživili zanimanje za PC platformo, nekako ne uspe poleteti, vsaj ne tako močno kot izdelkom družb Apple in Google. Še bolj skrb vzbujajoče novice pa prihajajo z Daljnega vzhoda, kjer se izdelovalci računalnikov vse bolj pritožujejo nad cenami in zdaj že javno pozivajo družbo Intel, pa tudi AMD, naj znižata cene. Več kot očitno je, da je ARM s svojo strategijo tisti, ki žanje v zadnjem času največji uspeh. Kolikšna je resnična razlika v cenah sestavnih delov v velikih količinah, ne ve nihče, saj so dobro varovana skrivnost. Ali se res lahko zgodi, da bi bil Intel ob prestol? Po dolgih desetletjih prevlade se zdi, da je kaj takega prav zdaj najbolj mogoče.
Tablice se čedalje bolj uveljavljajo kot idealne naprave za prebiranje digitalnih vsebin. Prejšnji mesec smo si ogledali programe, ki ponujajo nove zanimive načine branja spletnih vsebin, toda tablice so vsaj toliko zanimive tudi za spremljanje video posnetkov. Na tem področju postajajo nekakšni televizorji za novo stoletje, ki pa se od klasične televizije razlikujejo po nekaj pomembnih prvinah: izkušnja je na tablici precej bolj osebna, interaktivna, na zahtevo in osredotočena na internetne vsebine namesto na klasične televizijske kanale. Najbrž zaradi vsega tega tudi zanimivejša. Ali lahko tablice nekega dne nadomestijo domače televizorje? Če je verjeti statistikam, se to ponekod že dogaja.
Na teh straneh navadno pišemo o najnovejših izdelkih visoke tehnologije, skrbno oblikovanih mojstrovinah, za katerimi je veliko znanja, a tudi optimizma, ponosa, upanja. Marsikomu polepšajo vsakdanjik, olajšajo delo. Toda zgodba o njihovem nastanku ni vselej le zgodba o uspehu. V ozadju njihovega nastanka so vse prepogosto žalostne zgodbe o izkoriščanju delavcev, ki jih izdelujejo, praviloma v državah z nizko ceno delovne sile. V zadnjem času je izbruhnil škandal v navezavi s podjetjem Foxconn, ki je glavni izdelovalec najbolj vročih izdelkov najbolj vročega podjetja ta hip - družbe Apple. A ta primer še zdaleč ni osamljen. Še več, daleč od soja žarometov svetovnih medijev se je bitka za profit očitno povsod spremenila v nekaj grdega, ravno nasprotnega od ciljev, ki jih želijo servirati javnosti.
Splet in z njim povezane tehnologije so del vsakdana skoraj vsakega uporabnika računalnikov. Med njimi pa se najdejo tudi spletni razvijalci, a to je sila široka definicija, predvsem zaradi kopice protokolov, označevalnih in programskih jezikov ter razvojnih orodij, ki jih lahko uporabljajo pri delu.
Da so grafične kartice danes uporabne za še vse kaj drugeg kot le za prikazovanje (3D) grafičnih podob na zaslonu, ni več nobena novica. Navsezadnje iz njih že nekaj let sestavljajo tudi superračunalnike. Pa vendar, grafični procesorji z nekaj sto specializiranimi jedri so danes že tako poceni in so v specializiranih operacijah tako drastično hitrejši od vrhunskih Intelovih pošasti, da nas to še vedno ne neha presenečati.
Računalništvo je že od nekdaj perspektivna panoga, ki udeležencem vliva obilo upanja. Tako je tudi danes. Iskalci zlata moderne dobe še vedno upajo na tisti revolucionaren izdelek, ki se mu noben uporabnik ne bo mogel upreti. Programerji naprej buljijo v velike bleščeče škatle in kujejo naslednjo uspešnico. Še vedno velja, da te prava zamisel lahko ponese v višave. Spremenilo se že dolgo ni nič. Razen občinstva.
Odkar so avtorji preklopili na t. i. hiter razvojni cikel, spletni brskalnik Firefox vsakih šest tednov dobi novo "veliko" različico. Tako je pred nami že deseta, okrogla različica tega enega najbolj priljubljenih spletnih brskalnikov. Prinaša sicer nekaj opaznih novosti, a v primerjavi s predhodnikom ne ponuja toliko novega, da bi upravičila skok za celo številko.
Po nekaterih podatkih je Googlov spletni brskalnik Chrome že prevzel primat med tovrstnimi programi, saj naj bi s številko 15 postal najbolj rabljen spletni pripomoček. Ob številnih odlikah, ki ga krasijo, ni čudno, če se po lestvici priljubljenosti vzpenja hitro, kot naš urednik po domači plezalni steni (vir: YouTube). Kako uspešno jih je prenesel v mobilni svet, si oglejmo na beta različici brskalnika za operacijski sistem Android, ki je izšla pred kratkim.
V spletu smo se vsi že srečali s spletnimi stranmi, ki nam glede na naše vedenje ob obisku predlagajo, kaj bi radi brali/kupili/gledali. Ponavadi je taka funkcionalnost del večje celote, gurucue.com pa je spletno mesto, ki počne samo to.
Ko je Apple pred letom dni razkril nov vmesnik, poimenovali so ga Thunderbolt, je obljubil prav nezaslišane hitrosti. Žal smo na naprave s tem vmesnikom kar čakali, naposled pa dobili na preizkus LaCijev zunanji disk, ki naj bi bil s tem vmesnikom hiter kot blisk.
V februarski številki Monitorja smo veliko pozornosti namenili televiziji, računalnikom HTPC in večpredstavnim podaljškom. Za slednje smo zapisali, da so še tu ... Zdaj tudi pod blagovno znamko Phillips.
Naprave z mobilnim operacijskim sistemom iOS imajo razvit trg dodatne opreme. Zanje dobimo, kar nam srce poželi. Z njimi lahko merimo krvni tlak, sladkor v krvi, uglasimo kitaro, nadomestimo diktafon, otroško tajnico in še kaj. Hvaležni uporabniki se zavedamo, kdo je v prvi vrsti zaslužen za takšno razvajanje - vhod s tridesetimi nožicami in uspeh prvih naprav, ki so ga zaposlile. To so priklopne postaje z zvočniki.
Kamera GoPro Hero se je dodobra ustalila pri vseh, ki želijo v visoki ločljivosti zajemati svoje adrenalinske dogodivščine. Odlikuje jo enostavnost, mahne mere in masa in kakovostno zunanje ohišje, ki jo ščiti pred vdorom vode do globine 60 metrov. Pritrditi jo je mogoče na pravzaprav vsak del telesa ali pa na katerokoli čisto, gladko površino ali pa kar na drog. Kitajska konkurenca ne počiva in heroj je dobil potencialnega tekmeca! Kako dober je novi "antiheroj"?
Google kmalu po izidu nove različice operacijskega sistema Android izda izvorno kodo, ki jo z veseljem pograbijo vsi izdelovalci z dostopom do tovarn s komponentami na Kitajskem. Tako smo priča neusahljivemu viru poceni tablic in telefonov.
Največji evropski izdelovalec navigacijskih naprav, TomTom, je končno začel prodajati svoje naprave tudi na slovenskem trgu! Tako nekako so se glasile novice, večina pa se nas je spraševala, kaj tako zelo posebnega je na njihovih napravah in v čem se razlikujejo od konkurence. To je zanimalo tudi mene, zato sem z veseljem vzel v roke navigator TomTom Start 25 in ga zapeljal naokoli.
Digitalni televizorji so v zadnjih letih obuli precej velike čevlje. Najprej so se jim začele večati diagonale zaslonov, zatem pa so osvojili še povezovanje v internet in prikaz 3D-podob. Njihovi tekmeci za pozornost zahtevnejših uporabnikov so seveda projektorji, ki z zadnjimi inovacijami pričarajo tudi 3D sliko in ne želijo zaostajati. Preizkusili smo dva 3D projektorja, ki sta cenejša od dveh tisočakov, kar ju postavlja ob bok večjim 3D televizorjem. Le da s projektorjem dobimo še precej dodatnih (centi)metrov slike.
Osnovni Amazonov bralnik Kindle je bilo mogoče v Slovenijo naročiti takoj po predstavitvi nove družine njihovih e-bralnikov, na Kindle Touch pa je bilo treba čakati do zdaj.
Zadnje dni januarja je tehnološko in demokratično ozaveščeno javnost presenetila novica, da je naša veleposlanica na Japonskem v našem imenu podpisala pobudo o sporazumu ACTA. Presenetila zato, ker smo sicer vedeli - po zaslugi Wikileaksa - da se sporazum pripravlja, nismo pa vedeli, da se naša država v našem imenu pogaja s svetilko pod odejo. Če je to še razumljivo pri nakupih kakih oklepnikov, pa zagotovo ni pri sporazumu, ki naj bi urejal kršenje avtorskih pravic, preprečeval ponarejanje blagovnih znamk in omogočal nadzor nad proizvodnjo in prodajo generičnih zdravil. Nova vlada je še malce vztrajala, nato pa so najverjetneje prispela merjenja javnega mnenja in ratifikacijo sporazuma smo - kot so pred nami storile že nekatere druge države - zamrznili.
Novo leto je po nekajmesečnem zamiku tudi k nam prineslo spletno pisarno Office365. Zadevo smo preizkusili in potegnili nekaj vzporednic z doslej zelo priljubljenim Google Docs for Business.
Nomadske navade se v 21. stoletju vračajo tudi med vse več Slovencev. Še posebej ob praznikih, koncu tedna in drugih dela prostih dnevnih se radi odpravimo na različne izlete. Za premagovanje razdalj navadno skrbi kar jekleni konjiček, v katerem se poleg obilice potrebne in nepotrebne krame pelje še vsa družina. Marsikateri starši se dobesedno psihično pripravijo na daljšo pot z otroki in mladostniki, ki jim ti premiki niso vedno všeč. Preverili smo, kako lahko z različnimi pripomočki poskrbimo, da bo zadovoljna in umirjena mladež postala del prometne varnosti pri prevozu družinskih članov.
Nov način branja novic se je rodil na operacijskem sistemu iOS. Temu, da se je Android močno zgledoval po konkurenci, ne gre oporekati. Lahko pa povemo, da uporabniki Googlovega sistema vendarle nismo prikrajšani. Večina bralnikov z jabolčnih naprav se dobi tudi v robotski inačici, mnogo pa jih je zraslo prav na naši priljubljeni platformi. Tile so zasijali najbolj.
Tablični računalniki so se doslej izkazali za koristne na številnih področjih rabe, še posebej izstopajo kot bralniki najrazličnejših vsebin. Tablice so prinesle nekatere drugačne načine prebiranja in združevanja vsebin, ki v marsičem prekašajo klasične bralnike. Eden takih je program Flipboard za Applov iPad, ki je zaradi uspešnosti in priljubljenosti dobil kup posnemovalcev, tudi na drugih platformah. Prav spretno zamišljeni napredni bralniki najbolje prikazujejo, kako lahko tablice uporabljamo "drugače".
Verjetno ne bomo povedali nič novega, če bomo zapisali, da so cene "tehnike" vseh oblik še vedno cenejše v tujini kot pri nas. Gre za ekonomijo obsega in Slovenija je pač majhna. Kupovanje v tujini je torej večinoma cenejše. Še ceneje pa je, če se lotimo kupovanja na dražbah, konkretno na eBayu.
Pametni telefoni prevzemajo naloge vse več namenskih naprav. Že dolgo predvajajo glasbo in druge večpredstavne vsebine, vse bolje fotografirajo, podpirajo različne kanale komuniciranja, z vgradnjo lokacijskih tipal pa so postali zanimivi tudi kot nadomestki za specializirane naprave za avtomobilsko in tudi kolesarsko, javno transportno ali celo peščevo usmerjanje do cilja.
Večpredstavni podaljški z vsako novo generacijo dokazujejo, da gre za hitro razvijajoče se področje domače zabave. Čeprav so jim analitiki že obljubljali zaton, saj premorejo sodobni televizorji vse več pametnih funkcij, pa se podaljški ne dajo. Syabas, eden prvih inovatorjev na tem področju, s svojim modelom A-300 dokazuje, kaj vse je mogoče stlačiti v škatlo, ki je velika kot poštena knjiga.
Pred skoraj natanko dvema letoma smo v Monitorju opisali, kako si predstavljamo sanjski domači predvajalnik glasbe in videa. Od takrat se je marsikaj spremenilo, zato smo si znova zadali za nalogo sestaviti sodoben večpredstavni predvajalnik za kar se da malo denarja. S poudarkom na slednjem.
Imamo televizor, imamo računalnik in ne želimo plačevati dodatnih storitev našemu televizijskemu ponudniku. Še vedno pa želimo dostop do bogatih vsebin in, da, dodatnih storitev. Rešitev? Povežimo televizor in računalnik, najbolje kar s pomočjo storitve DLNA.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih
