Odlično ohranjeno!
Verjamete strašljivim zgodbam nekaterih arhivistov o izginevanju podatkov z disket in CDjev? Pobrskali smo po arhivu, preverili delovanje disket in CDjev, starih od 10 do 30 let, in se še sami prepričali …
Verjamete strašljivim zgodbam nekaterih arhivistov o izginevanju podatkov z disket in CDjev? Pobrskali smo po arhivu, preverili delovanje disket in CDjev, starih od 10 do 30 let, in se še sami prepričali …
Živimo v povezanem svetu, kjer na mladež menda preži nešteto nevarnosti. Ko otroku kupimo računalnik, igralno konzolo, tablico ali telefon, se navadno ne zavedamo, da smo mu pravkar izročili ključe vhodnih vrat. Z njimi bo v zavetje domačih štirih sten redno vabil najrazličnejše ljudi, zato je dobro, da je pri tem početju nadzorovan.
3D tiskalniki so ena najbolj vročih tehnologij ta hip. Prinašajo možnost, da ob pomoči računalniških modelov ustvarimo dejanske predmete, ne samo njihovih slik, tako kot pri današnjih tiskalnikih. S tem se odpirajo doslej nepredstavljive možnosti rabe, ki lahko pomenijo preobrat v marsikateri industrijski panogi, zanimivi pa bodo postali tudi za rabo doma. Zlasti zato, ker se s cenami približujejo temu, čemur pravimo potrošniške cene. S te plati predstavljajo prej revolucijo kot evolucijo.
Za razliko od konkurentov, ki so grajeni na večpredstavnih čipih izdelovalcev Realtek ali Sigma, Boxee Box temelji na Intelovi osnovi za zabavno elektroniko, saj je v njem procesor Intel Atom CE4110. To v praksi pomeni, da imamo opravka z mini računalnikom v škatlici, ki v svoji notranjosti gosti še po gigabajt bliskovnega in delovnega pomnilnika. Namesto operacijskega sistema ima uporabnik pred očmi večpredstavno naravnan spletni brskalnik, ki podpira tudi vsebine flash.
Med računalnikarji, ki so jim majhni računalniki še posebej pri srcu, zadnje leto vlada veliko navdušenje nad miniaturnimi sistemi, temelječimi na platformi Android. Ti so namreč veliki kot debelejši ključek USB in sposobni poganjati pravcati večopravilni sistem, ki lahko rabi v različne namene.
Kot že dolgo ugotavljamo pri najrazličnejših preizkusih mobilnih telefonov, tablic pa tudi večpredstavnih podaljškov, na uporabniško izkušnjo precej bolj kot strojna vpliva predvsem programska oprema. Uporabniški vmesnik, funkcije in morebitne razširitve v obliki bolj ali manj uporabnih aplikacij namreč danes odločajo o zadovoljstvu uporabnika s sodobno napravo.
Izdelovalcem večpredstavnih podaljškov počasi vendarle postaja jasno, da morajo biti njihovi izdelki pametnejši od pametnih televizorjev, saj se bodo le tako lahko obdržali na trgu. A to bo težko, saj se boljši primerki nič kaj sramežljivo spogledujejo s ceno okoli dveh stotakov, to pa je že znesek, za katerega si uporabniki lahko omislimo doplačilo za (še) pametnejši televizor.
Izdelovalcem večpredstavnih podaljškov počasi vendarle postaja jasno, da morajo biti njihovi izdelki pametnejši od pametnih televizorjev, saj se bodo le tako lahko obdržali na trgu. A to bo težko, saj se boljši primerki nič kaj sramežljivo spogledujejo s ceno okoli dveh stotakov, to pa je že znesek, za katerega si uporabniki lahko omislimo doplačilo za (še) pametnejši televizor.
Tržni strokovnjaki so večpredstavnim podaljškom že pred leti napovedovali črno prihodnost, vsaj kar zadeva osnovne (vstopne) izdelke in srednji razred naprav, saj naj bi njihove funkcije počasi, a zagotovo prevzeli digitalni televizorji. To se je dejansko tudi zgodilo, toda naš preizkus krepko več kot ducat sodobnih večpredstavnih podaljškov priča o tem, da se izdelovalci ne dajo.
HTC je eno izmed prvih podjetij v industriji, ki so uvidela velik potencial v operacijskem sistemu Android. Z njegovo pomočjo je doživelo naglo poslovno rast, vendar so slabe odločitve in močnejša konkurenca dokaj hitro terjale svoj davek.
Letošnji osrednji domači IT dogodek, Microsoftova NT konferenca, je že pred začetkom dvignil oblak prahu. V svoji 18. inkarnaciji so ga organizatorji sklenili prestaviti na april in – to je bilo po mnenju mnogih še huje – iz Portoroža na Bled.
Storitve v oblaku so, kot kaže, trajno spremenile poslovni model, s katerim izdelovalci ponujajo programsko opremo. Podjetje Adobe se je nedavno odločilo, da bo odslej programe iz paketa Creative Suite, med katerimi je tudi znameniti slikarski program Photoshop, ponudilo le v obliki naročnine, prek dveri v oblaku Creative Cloud. Drugače povedano, Photoshopa v prihodnje ne bo več mogoče zgolj »kupiti«. Microsoft je skoraj obenem oznanil pričakovanje, da bo večina uporabnikov prostovoljno preklopila na storitve v oblaku najkasneje do konca tega desetletja. Med vrsticami brano, pa precej prej. Ali je to za uporabnike res bolje, je stvar razprave. Zagotovo pa ni ceneje.
Tehnološka podjetja nas skušajo na vsakem koraku prepričati, kako je tehnologija v zadnjih desetletjih izboljšala življenja ljudi. Po drugi strani pa jo za nečedne namene uporabljajo tudi brezvestne vlade držav, kriminalci in teroristi. Med »sejalci zla« so se v zgodovini vse pogosteje znašli tudi računalniki.
Linux že po svoji odprtokodni duši zahteva od razvijalske skupnosti čim večjo raznolikost. Poleg izbire distribucije tega operacijskega sistema je treba izbrati še namizno okolje, ki dodatno razširi Linuxov potencial.
Ob nedavni prenovi spletnih strani je glavni urednik opisal zgodovino vseh različic. Zadnja med njimi, ki je bila objavljena nedavno, je še čisto sveža in zdelo se nam je prav, da v reviji, ki je namenjena ljubiteljem digitalnih tehnologij, tudi malo podrobneje opišemo, kako smo se prenove lotili in jo izvedli.
Surova zelenjava ima več vitaminov kot kuhana, pa čeprav je kuhana lahko boljšega okusa. Zahteva pa priprava zelenjave kar nekaj znanja, sploh, če želimo ohraniti čim več vitaminov ter hkrati poskrbeti za odličen okus. Podobno velja za fotografijo. Zapisana surovo nam dopušča pripravo na veliko več načinov kot že enkrat prekuhana v format JPG. Kje kuhati in kje shranjevati, pa se bomo spraševali skupaj na naslednjih straneh.
Toshibin Satellite L875 (s podoznako 12J) je razmeroma poceni prenosnik, vsaj glede na konkurenco oziroma velikostni razred. Gre za model, namenjen manj zahtevnim domačim uporabnikom, ki nimajo kakih posebnih zahtev, obenem pa želijo solidno kakovost.
Zadnjih nekaj let domači uporabniki za svoje računalniške potrebe vse bolj zapuščajo navadne namizne računalnike in prehajajo na mobilnejše rešitve. Največ gre seveda za prenosnike, v podporni vlogi pa se vedno bolj znajdejo tudi pametni telefoni in tablice. Potrebe uporabnikov se v tem času niso bistveno spremenile, a so prenosniki po zmogljivostih že nekaj let povsem enakovredni namiznim modelom.
Prenosniki so vedno manjši, vedno tanjši, vedno bolj prenosni. Pa so res? Večinoma da, še vedno pa so tudi velikani, ki so namenjeni prav posebni vrsti uporabnikov. 17-palčniki.
Letos poleti bo vroče. Ne samo v naravi, tudi na področju regulacije zasebnosti v spletu, saj bo Informacijski pooblaščenec sredi junija začel izvajati nadzor nad novo zakonodajo o pravicah zasebnosti pri serviranju sledilnih piškotkov, s katerimi upravljavci spletišč in oglaševalci profilirajo uporabnike in za serviranje katerih jih bodo morali od 15. junija naprej transparentno prositi za dovoljenje.
Sony je nekoč veljal za največjega inovatorja v industriji. Podjetje, ki se je zadnje čase zanašalo zgolj na dobro prepoznavno blagovno znamko, je v zadnjem desetletju povozila konkurenca. Vendar se Japonci ne dajo tako zlahka.
Klasični diskovni pogoni so po pol stoletja neprestanih izboljšav dosegli zenit. Prihajajo sodobni pogoni brez gibljivih delov (SSD), ki počasi, a vztrajno izpodrivajo ta ohišja z »vrtečimi se podatkovnimi ploščami«. Bomo kmalu uporabljali le osebne računalnike brez gibljivih delov?
V začetku aprila si je skupina slovenskih in hrvaških novinarjev ogledala Dellovo tovarno EMFP (European Manufacturing Facility Poland) v poljskem mestu Łódź (izgovori se Vudž), ki jo je ameriški gigant osebnih računalnikov zgradil leta 2009.
V Amsterdamu, na srečanju partnerjev in prijateljev podjetja, je Toshiba prikazala letošnjo paleto izdelkov. Poleg računalnikov in tablic v najrazličnejših oblikah, o katerih zaenkrat še ne smemo pisniti pametne besede, je bila glavna tema dogodka ultra visoka ločljivost, znana pod oznako 4K.
V časih, ko so pametni telefoni in tablice deležni skoraj celotne pozornosti kupcev in strokovnjakov, osebni računalniki pa strmo izgubljajo tržni delež, se lahko upravičeno vprašamo – kaj pa pride za tem? Po mnenju mnogih so to naprave, ki jih lahko »oblečemo«, denimo projekt Google Glass. Ta dobiva vsak dan bolj zanimive zmožnosti in obenem tudi vse več posnemovalcev. Nekaj podobnega očitno razvijajo pri Microsoftu (za leto 2014), ogrevajo pa se tudi pri kitajskem spletnem velikanu Baidu in menda tudi v družbi Apple. Na račun koga? Tablice, telefona ali računalnika? Je morda v našem življenju prostora še za četrto platformo?
Do predstavitve tega modela so imeli manj zahtevni kupci Dellov, ki so želeli imeti v lasti monitor z nekoliko bolj kakovostno matriko, pred seboj težko odločitev. Izbrati 23-palčni »rekreativni« model ali polprofesionalni model, velik 24-palcev, in pridobiti tistih dodatnih 120 pik višine.
Naše podjetje ima pri Autodesku kupljenih veliko licenc za Autocad, med njimi tudi devet inačic različice Autocad Architecture. Vsako leto po nakupu moramo plačati osveževalne pogodbe, ki znašajo od 10 % do 15 % cene nakupa, kar je normalno v računalniškem svetu. To nam med drugimi omogoča, da vsako leto dobimo novo verzijo programa.
Zdravje je najpomembnejša vrednota v življenju. Žal se nas tega večina začne zavedati šele takrat, ko nastopijo razne zdravstvene težave. Star pregovor pravi, da je bolje preprečiti kakor zdraviti, prav zato predstavljamo deset androidnih aplikacij, ki bodo pripomogle k izboljšanju vašega zdravja in tako k boljšemu počutju.
Komercialna programska oprema je dobesedno preluknjana. Zaradi hitrega tempa izdajanja novih različic in pomanjkljivega testiranja, v kar razvijalce sili naglica na trgu, ima kopico hroščev in ranljivosti. Izdelovalci jih zato po najboljših močeh s posodobitvami in popravki odpravljajo. So pa specializirana podjetja in posredniki, ki odkrite ranljivosti ljubosumno skrivajo pred javnostjo, da jih laže prodajo obveščevalnim agencijam, velikim multinacionalkam in drugim zainteresiranim strankam. S tem služijo milijone. In omogočajo vdore.
V sodobnem času nismo nikoli varni. Kriva je tehnologija. Zaradi izdajalskega mobilnega telefona boljša polovica vedno ve, kje smo, oziroma kje smo bili, krajevni upravitelj spletišča z malimi oglasi redno spremlja našo elektronsko korespondenco, saj smo se mu nespametno prijavili z istim geslom, medtem ko je stricem iz ozadja ob pomoči zalezovalcev v obliki digitalnih piškotkov takoj jasno, kam je usmerjena naša politična zavest. Na željo prenekaterih bralcev smo si ogledali nekaj povsem verjetnih, skorajda neizmišljenih črnih scenarijev sodobnega vohljanja.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih