Programi za PocketPC so, če se seveda držimo pravil in za programsko opremo plačujemo, ponavadi plačljivi. Še tako enostaven in preprost pripomoček je navadno na voljo za nekaj dolarjev, medtem ko je preizkusna različica časovno ali funkcionalno omejena. Je pa tudi nekaj uporabnih programov, ki so povsem zastonj.
Da so dnevi navadnim monitorjem s katodno cevjo šteti, smo zapisali že davno. Da je danes v računalniških prodajalnah že kar težko najti tak monitor, tudi. Še več - danes je že skorajda nesmiselno kupiti 15-palčni LCD, saj stanejo 17- in 18-palčni le nekoliko več in počasi postajajo t.i. "mainstream". Pomislek, ki ostaja, je le v nekoliko preveliki ločljivosti (1280 × 1024 pik) za poslovno rabo, ki jo nudijo 17-palčni modeli.
Najboljši spletni iskalnik, najbolj prepoznavna blagovna znamka na svetu, beseda, ki se je v različnih oblikah naselila v slovarje vseh večjih jezikov, podjetje, ki ga sicer ni treba posebej predstavljati - Google je vse to in še več. Google je svojevrsten fenomen sedanjega časa.
Najbrž ste že vsaj slišali, da se je komu pokvaril disk. In najbrž ste sklenili, da se vam kaj takega že ne bo zgodilo. Takoj, ko se bo pojavil pravi trenutek, boste vsa svoja besedila, slike z družinskih dopustov, preglednice osebnih financ in sploh vse podatke arhivirali in posneli na prenosni nosilec, na primer CD ali DVD. Potrebujete le nekaj časa, da dokumente uredite (v kolikor niste tega počeli sproti), jih trajno zapišete na prenosljivi nosilec in vseh skrbi bo konec. V kolikor ste povprečni uporabnik računalnika tega seveda niste nikoli naredili, saj niste "našli časa", ste čakali, da dopolnite zbirko fotografij ali samo zaključite besedilo, na katerem trenutno delate. Povprečni uporabnik na arhiviranje in shranjevanje dokumentov praviloma pozabi, vse do trenutka, ko gre nekaj narobe. Disk se pokvari in dokumenti se preselijo v večna lovišča.
Računalništvo ima ob vseh dobrih straneh, ki jih prinaša, tudi svojo temno plat. Ko je bilo domače računalništvo v povojih, je uporabnikom največja nevarnost pretila z disket, okuženih s katerim od maloštevilnih virusov. Deset let pozneje se je začela spletna revolucija. Vse več domačih uporabnikov je dobilo priložnost najprej občasne klicne, v zadnjih letih pa stalne širokopasovne povezave v svetovni splet. V začetku je bila spletna ponudba "nedolžna": uporabniki so večinoma brskali po enostavnih spletnih straneh ter prebirali in pošiljali besedilno elektronsko pošto. Nekateri so prek spleta prenašali tudi raznovrstne datoteke. Z leti so spletne strani postale zapletenejše, poleg enostavnih strani v zapisu html so spletni mojstri in "mojstri" pričeli uporabljati več drugih tehnologij, tudi takih, ki omogočajo zlorabo. Primer so programi v javascriptu in programi ActiveX. Tudi k elektronskim sporočilom pripete datoteke so postale vsakdanjost. Prav zlonamerne priponke ponavadi predstavljajo največjo nevarnost za varnostno neosveščenega uporabnika.
Modela Tecra M2 in Tecra M3 se razlikujeta po osnovnih karakteristikah, vgrajena pa sta v enako oblikovani ohišji in ponujata podobne vmesnike. Oba računalnika sta namenjena predvsem poslovni rabi.
Sonyjev aparat Cybershot H1 je prvi model tega podjetja, ki bi ga lahko uvrstili med kompaktne fotoaparate nižjega razreda z veliko optično povečavo. Gre za aparat s povsem standardnimi tehničnimi značilnostmi za ta razred: petmilijonsko tipalo omogoča zajem slik z ločljivostjo največ 2592 × 1944 pik, objektiv pa omogoča 12-kratno optično povečavo, ki bi v 35 mm formatu ustrezala goriščni razdalji med 36 in 432 mm. Objektiv je Sonyjev, kar je dokajšnje presenečenje, saj Sony v svojih aparatih (razen v najmanj zmogljivih modelih) navadno uporablja objektive Carl Zeiss. Sonyjev novinec se napaja iz dveh akumulatorjev AA (priložena sta dva akumulatorja NiMH in polnilec), kljub samo dvema akumulatorjema pa se lahko pohvali z dolgim delovanjem brez menjave baterij (med preizkusom smo z enim polnjenjem poslikali skoraj 200 slik).
PCPlus Vario P17 temelji na enaki osnovi (in je tako povsem enak) kakor prenosnik Solonote P1557, ki smo ga opisali lani septembra. Gre torej za prenosnik na AOpnovi osnovi, ki ga odlikuje dokaj dobra opremljenost in ugodno razmerje med ceno in zmogljivostjo, pod slabosti pa bi lahko navedli nekoliko slabšo tipkovnico, saj se ta pri tipkanju precej upogiba. Slovenski znaki so dotiskani na obstoječ angleški razpored.
EasyNote 4250 je zgrajen okoli Intelovega nabora 852GM s procesorjem Celeron M 350, ki je šibkejši brat Pentiuma M. V osnovi ima računalnik 512 MB pomnilnika, kar pripomore k dostojnemu rezultatu na hitrostnem preizkusu. Disk je nestandardne velikosti za prenosne računalnike - 50 GB. Ves prostor ni na voljo uporabniku, saj 4 GB zasede skriti razdelek za namestitev okolja Windows XP za domačo uporabo in dodatne programske opreme. Resnici na ljubo je seznam slednje kar bogat (Microsoft Works 7, Norton Internet Security 2004). Za shranjevanje podatkov je na voljo še zapisovalnik DVD, ki zmore zapisovati vse zapise (tudi DVD-RAM), podpira pa tudi dvoslojne nosilce DVD+R.
Olympusova serija mju (čez lužo ji pravijo Stylus) je znana po tem, da so fotoaparati precej bolje zaščiteni pred vlago od konkurenčnih izdelkov. V prvi polovici maja je Olympus predstavil nov izdelek mju Digital 800.
Coolpix S1 je od vseh doslej predstavljenih Nikonovih žepnih fotoaparatov najmanjši in najlažji. Tipalo ima 5 milijonov pik, objektiv pa omogoča trikratni zum, ki se začne pri 35 mm (ekvivalent). Ostrenje deluje od razdalje 30 cm naprej, v načinu makro pa ostri že pri vsega 4 cm oddaljenih motivih. Te lahko poiščemo le prek velikega dva in pol palčnega zaslona LCD, optičnega iskala aparat nima.
Če od fotoaparata ne pričakujemo preveč in nam je najpomembnejša majhnost, je Nikonov Coolpix 5600 gotovo ustrezen kandidat. Umešča se nekako v sredino Nikonovih modelov, ki so namenjeni tistim, ki se šele začenjajo ukvarjati z digitalno fotografijo. Oblikovna zasnova je taka, da ga navkljub majhnosti dobro držimo in pri tem palec porabimo za krmiljenje po izbirah, ki so na voljo. Delu z aparatom in sprehajanju po menujih se da zelo hitro privaditi, saj so vsi gumbi in nastavitve postavljeni logično.
Po oznaki sodeč bi morebiti pomislili, da je Nashuatecov model C7425dn le nekoliko hitrejši sorodnik C7417dn, ki smo ga tudi preizkusili v tej številki. Vendar to ne drži, saj je tiskalnik očitno narejen na precej drugačni tehnologiji.
Najmanjši Nashuatecov barvni laserski tiskalnik deli (vsaj tako je videti) tehnologijo z najhitrejšim modelom Dsc38U, ki smo ga preizkusili že pred časom. Na to kažeta hitrost, ki ni enaka za črno-beli in barvni tisk (21/17 strani na minuto - čeprav gre načeloma za enoprehodni model), in potrošni material. Kasete z barvilom so namreč enake - pravokotne, rumena posodica pa je bistveno večja od drugih (pričakovali bi sicer, da bo črna ...). Enaka je tudi ločljivost (1200 pik na palec), tu pa se podobnosti tudi končajo.
Kyocerin novi barvni laserski tiskalnik sodi med manjše modele. Če ne bi imel zajetne kasete za papir (do 500 listov), bi sodil celo med najmanjše. Namenjen je srednje zahtevnim delovnim okoljem in naj bi zmogel tiskati do 85.000 strani na mesec, s hitrostjo 24 strani na minuto.
Čeprav imajo barvni laserski tiskalniki čedalje večji tržni delež, si večina izdelovalcev ne more privoščiti, da bi opustili bitko s tekmeci pri črnobelih laserjih. Epson je tako s tiskalnikom AcuLaser 2600 ubil dve muhi na en mah: tiskalnik je na voljo tako v črnobeli kot v barvni izvedbi, tako da lahko z enim modelom podjetje konkurira na dveh trgih, uporabniku pa omogoča, da črnobel model hitro spremeni v barvnega. Gre za prvi laserski tiskalnik, ki je v celoti plod Epsonove razvojne ekipe.
Kodakov Easyshare Z740 odlikujejo predvsem enostavnost rabe, dodatki in precej majhne mere za digitalni fotoaparat z veliko optično povečavo. Oblikovan je podobno kakor večina tovrstnih modelov: na eni strani ohišja je precej velik objektiv, na drugi pa odebeljen oprijem z nedrsečo prevleko. Na zgornji strani ohišja so stikalo za vklop, sprožilec, tipke za vklop fotografiranja s časovnim zamikom, vklop makra ali neskončne razdalje ostrenja ter tipka za vključitev slikanja z bliskavico. Bliskavica se samodejno ali ročno odpre na zgornjem delu ohišja. Ima domet do 4,9 metrov, priključka za zunanjo bliskavico aparat nima.
Kodakov EasyShare Z700 se uvršča med osnovne digitalne fotoaparate. Tipalo CCD velikosti 1/2,5 zajema v ločljivosti 4 milijone pik, slika pa ima največjo ločljivost 2304 × 1728. Objektiv je Kodakov Retinar, ki zmore 5-kratno povečavo in ima svetlobno jakost od 2,8 do 5,8. Procesor Color Science skrbi za pravilen prikaz barv.
Kodakov EasyShare DX7590 je kar precej zmogljiv fotoaparat z 10-kratno povečavo (38-380 mm v formatu 35 mm) in z zajemom razreda 5 milijonov pik (tipalo CCD velikosti 1/2,5 palca). Objektiv Schneider-Kreuznach ima svetlobno jakost 2,8 do 8,0. 5,6-centimetrski zaslon LCD ima veliko ločljivost (153.000 pik) in je v večini primerov zelo dobro viden, tudi v sončnem vremenu. Pri neposredni sončni svetlobi pa si lahko za silo pomagamo tudi z elektronskim (LCD) iskalom, ki ima možnost prilagoditve dioptrije. Fotografije so sicer kakovostne in izrazitih barv, vendar za spoznanje preveč mehke in zato detajli včasih ne pridejo do izraza.
"Pekel je zamrznil!", bi lahko vzkliknili ob pogledu na najnovejši Hewlett-Packardov šest-barvni foto tiskalnik Photosmart 8250 (nadomešča model 8450). Podjetje, ki nas je leta in leta prepričevalo, da za domačo uporabo tiskalniki z ločenimi barvnimi kartušami niso smiselni, je namreč naredilo prav to - tiskalnik z ločenimi kartušami! Še več, podjetje, ki je zatrjevalo, da je bolje v paketu z barvno kartušo zamenjati tudi tiskalno glavo, saj se sicer šobe na glavi zaradi obrabljenosti lahko začnejo mašiti (zato je bila pri njihovih brizgalnikih, razen pri poslovnih modelih, to vedno nedeljiva celota), je v novi model vgradilo tiskalne glave, ki sploh niso izmenljive! Edini potrošni material so torej majhne posodice z barvilom, enako kot že leta pri Epsonovih, Canonovih in Brotherjevih brizgalnikih).
Hewlett-Packardovi tiskalniki Business Inkjet so že od vsega začetka nekakšna cenejša alternativa laserskim tiskalnikom, v zadnjem času tudi barvnim. To velja tudi za model 2800 (nadgradnja starega modela 2600).
Pravzaprav je presenetljivo, da so pri Epsonu potrebovali tako dolgo, da so svoj najboljši foto tiskalnik Stylus Photo R800 (Monitor 7/8, 2004) "raztegnili" tudi v različico formata A3. Še posebej, ker so s tem čakali skoraj do začetka prodaje popolnoma nove serije tiskalnikov s črnili K3, ki naj bi bili naprodaj začetek jeseni.
Trg potencialnih uporabnikov za prenosne tiskalnike ni ravno velik. Pa vendar tako Hewlett-Packard kot Canon ponujata tovrstne modele. Vsake toliko časa jih tudi obnovita in nadgradita. Canonov model i80 smo preizkusili lansko poletje (Monitor 7-8, 2005), letos je na vrsti njegov naslednik, Pixma iP90.
Hewlett-Packardova novinca iz družine 8000 se ponašata z zaslonom širokega formata in ločljivostjo 1680 × 1050 pik. Prenosnika po zunanjosti sledita drugim prenosnikom tega podjetja, kar pomeni, da ju odlikujejo elegantne poteze ohišja ki deluje tanjše in manjše, kakor je v resnici.
Gericomov 1st Supersonic PCI-E smo že preizkusili v majski številki, tokrat pa smo v roke dobili model s skoraj enakim imenom, a povsem drugačno zunanjostjo in zasnovo. Gre za enega prvih prenosnikov na trgu, ki namesto Intelovega Pentiuma M uporablja AMDjev procesor Turion 64. Procesor - v novem Gericomu ima takt 1,8 GHz - temelji na AMDjevem namiznem procesorju Athlon 64, njegove tehnične značilnosti pa razkrivajo, da gre za izdelek, ki bi znal v prihodnosti pošteno zmešati štrene Intelu, ki ima zaenkrat na trgu procesorjev za prenosnike skoraj 100 % delež.
Canonov aparat S1 IS je eden bolj priljubljenih digitalcev z veliko optično povečavo, ki pa so ga konkurenti v zadnjem času po tehničnih značilnostih precej prehiteli. Njegov naslednik, Powershot S2 IS, je tako že na papirju precej zmogljivejši, izboljšave pa so vidne tudi v praksi.
Acerjev TravelMate sodi med najbolje opremljene prenosnike na tržišču. Simpatično oblikovana naprava ima vgrajen procesor s taktom 2 GHz, 1 GB pomnilnika in kar 100 GB disk. DVD zapisovalnik podpira tudi pisanje na dvoslojne nosilce. Zaslon je 15,4-palčen, z ločljivostjo 1680 × 1050 pik, grafiko pa pospešuje ATIjev procesor Mobility Radeon X700 s 128 MB namenskim pomnilnikom.
Microsoft je v operacijski sistem Windows z vsako različico vgrajeval vse več namenskih programov - od spletnega brskalnika Internet Explorer prek poštnega odjemalca Outlook Express do predvajalnika večpredstavnih vsebin Media Player. Drugim izdelovalcem programske opreme to seveda ni bilo všeč, saj uporabniki Oken niso bili "prisiljeni" kupovati njihovih programov, ampak so lahko uporabili brezplačno Microsoftovo rešitev. Tako izkoriščanje monopola na trgu programske opreme so preganjali tudi pravosodni organi, a z omejenim uspehom. Microsoft se je posluževal trikov: na namizju in v menuju Start na primer ni bilo bližnjice do programa Media Player, čeprav je bil nameščen.
Ena izmed (težjih) nalog skrbnikov računalniških omrežij in sistemov je nadzor nad nameščeno programsko opremo in postavitvijo računalnikov. Obstajajo zelo dobri in praviloma tudi zelo dragi namenski programi (Microsoft SMS server itd.), ki nam tovrstno delo olajšajo in avtomatizirajo. Če pa ni dovolj sredstev za nakup tovrstnih programov, si lahko pomagamo z odprtokodnimi rešitvami, ki jih razvijajo navdušenci. Ena takih je Windows Inventory, ki je plod izkušenj sistemskega administratorja iz Avstralije Marka Unwina.
V svetu digitalnih projektorjev že kar lep čas obstajajo tudi modeli, ki se ponašajo z zelo majhnimi merami in težo. Kar precej smo jih že preizkusili, a z Infocusovim ultra-lahkim modelom LP120 se le stežka kateri kosa. Trdno ohišje iz magnezijeve zlitine je oblikovano dokaj nestandardno, saj je razmeroma široko, a zato precej manj globoko. Z nekaj več kot petimi centimetri višine, devetimi centimetri globine in 24 centimetri širine ga je tako mogoče zlahka nositi tudi v manjši torbici (recimo poleg prenosnega računalnika). Zaradi širine je projektor nekoliko bolj stabilen, kot je to primer pri večini najmanjših projektorjev. Teža ne dosega niti kilograma.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
