Objavljeno: 26.10.2005 18:05 | Avtor: Matjaž Klančar | Monitor April 2004

Vprašljivi poceni milijoni

Digitalni fotoaparati po letih razvoja dosegajo priljubljenost, ki so jim jo poznavalci napovedovali že pred leti. Kakovost fotografij, cena digitalnega razvijanja, ki je enaka razvijanju navadnih fotografij, možnost lastnega tiskanja in možnost pregledovanja fotografij na računalniškem zaslonu ali kar televizorju privabljajo vedno več kupcev. In, ne nazadnje, razmeroma dostopne cene. Spodoben digitalni fotoaparat sicer še vedno stane vsaj 50.000 tolarjev, kar je dvakrat več od klasičnega, analognega modela, a višjo ceno nekoliko ublaži to, da nam nikoli več ne bo treba plačati razvijanja filma, razvijali pa bomo le fotografije, za katere bomo prej preverili, ali so tega vredne (in ne kakor pri klasični fotografiji, ko smo razvili film z vsemi posnetki, največkrat pa tudi vse povečali v slike).

V Monitorju prav zaradi te priljubljenosti digitalnih fotoaparatov že kar nekaj časa redno preizkušamo bolj ali manj vse modele, ki pridejo na slovenski trg, jih ocenjujemo in razvrščamo v lestvice po različnih kategorijah. Pa vendar, kot so nas opozorili nekateri zvesti bralci, te lestvice ne odražajo res celotnega trga. Manjkajo namreč fotoaparati bolj ali manj neznanih (s stališča fotografije) izdelovalcev, ki se prodajajo največ v supermarketih ali kataloško. Teh fotoaparatov (Mustekov, Trustov, Geniusov ali celo popolnoma neznanih) se med zbiranjem kandidatov za preizkušanje izogibamo, ker menimo, da "pravim" fotoaparatom ne sežejo do kolen, oz. da digitalni fotografiji pravzaprav delajo medvedjo uslugo. Kupci teh modelov bodo verjetno kmalu porekli, da digitalna tehnologija enostavno še ni "tisto pravo", in si za naslednji fotoaparat raje spet kupili "analogca".

Da pa ne bi ostalo samo pri mnenju, smo temeljito preizkusili tudi to kategorijo fotoaparatov. Naša poprejšnja ocena se je povsem potrdila. Ti "ceneni" (pa niti ne pretirano poceni) fotoaparati so izrazito slabi predstavniki digitalne tehnologije. Ostajamo pri sodbi, da ne opravičujejo nakupa in jih zato tudi ne bomo redno obravnavali v rubriki digitalnih fotoaparatov.

Ponudba

Fotoaparati, o katerih je govor, so namenjeni najmanj zahtevnim uporabnikom, o tem ni dvoma. To se pravi uporabnikom, ki bi radi tu in tam posneli fotografijo z izleta, morda družinski portret itd. Vse lepo in prav, toda pričakovali bi, da ti fotoaparati ne bi stali več kot 15.000 ali morda največ 20.000 tolarjev. Toliko torej, kot stanejo povprečni analogni kompaktni fotoaparati. Pa vendar ni tako - njihove cene segajo od 30.000 do celo 80.000 tolarjev in še več. Različni modeli se namreč bahajo z napisi, ki pravijo, da je vgrajeno najnovejše 5-milijonsko tipalo (nekateri še posebej poudarijo, da je to prav Sonyjevo tipalo), da je vgrajen 4x zum, da je lahko fotoaparat celo kamera. Fotoaparat s takimi značilnostmi seveda upravičeno (si misli kupec) stane kar nekaj denarja. Žal se v praksi izkaže, da petmilijonsko "Sonyjevo" tipalo prav nič ne koristi, če vgrajena elektronika njegov izdelek stisne na velikost, ki jo zmorejo tipala z milijonom elementov, da je zum (pri nekaterih modelih) pravzaprav le digitalni (se pravi bolj ali manj neuporaben) in da je "kamera" le možnost izdelave filmčkov AVI z ločljivostjo 240 × 160 pik s 15 slikami na sekundo.

Iz tega sledi, da je fotoaparat pravzaprav slab, le cena ni temu primerna, včasih je celo višja od cene veliko boljšega fotoaparata iz kategorije "pravih". Čeprav je proizvodna cena takih modelov zagotovo nizka. Še posebej, če gre za fotoaparat, ki ima le digitalni zum in nima kompleksnega objektiva, oziroma je t. i. tipa "focus free" ("steklo" je v resnici še najdražji del takega fotoaparata). Tak fotoaparat pravzaprav sestavljajo le ohišje, zaslon LCD, tipalo in nekaj elektronike, ki zna iz zajetih pik narediti datoteko JPG in jo shraniti v vgrajeni pomnilnik ali kartico SD (nekateri tudi možnosti slednje nimajo).

Iz modelov, ki smo jih preizkusili (nekaj smo jih dobili od distributerjev, nekaj neposredno od izdelovalca, enega pa smo kupili, ker ga distributer ni hotel posoditi v preizkus), je razvidno tisto, kar v Monitorju vseskozi poudarjamo tudi pri preizkušanju resnih fotoaparatov - tipalo oz. milijoni pik v njem ne pomenijo vsega. Še huje: če je vse drugo slabo, lahko ne pomeni prav nič. Fotografija je pač optična tehnologija, tako da je najpomembnejši del fotoaparata objektiv. Če tega ni, oz. če je vgrajena le leča za t. i. fotografiranje "focus free", smo lahko prepričani, da bodo rezultati slabi - temačni, predvsem pa na kratkih razdaljah neostri, megleni. K temačnosti v slabših razmerah pripomore tudi bliskavica, ki je ponavadi prešibka za fotografiranje v povprečno velikih bivalnih prostorih. Pomembna pa je seveda tudi elektronika. Brez "pametnega" sistema ostrenja, ocenjevanja svetlosti fotografiranja objekta, prilaganja belini in še česa je lahko izdelek katastrofalen. Ne nazadnje je na sicer enobarvnih predlogah lahko videti toliko barvnega šuma, da bo fotografija zadovoljila le malokoga.

In seveda podatek, ki bo za večino uporabnikov zelo pomemben - vsi taki fotoaparati so počasni. In to zelo počasni. Če pri "pravih" fotoaparatih šteje, da je dve sekundi za vklop ravno še dovolj hitro, so se nekateri fotoaparati, ki smo jih preizkusili tokrat, "prižigali" celih 12 sekund! Posnetki trenutnih vragolij naših otročajev torej odpadejo, da ne govorimo o športnih dogodkih ali čem podobno hitrem. Tudi hitro vnovično fotografiranje ni mogoče, saj nekateri fotoaparati za naslednjo fotografijo potrebujejo do 26 sekund, pri tem pa levji delež tega časa odpade na počasno zapisovanje v pomnilnik, pa tudi polnjenje bliskavice lahko traja deset ali več sekund. Samo za primerjavo - povprečen digitalni fotoaparat z naše lestvice "manj zmogljivih" fotoaparatov zmore zaporedne fotografije izdelovati vsake dve sekundi ali celo manj.

Genius G-Shot D211

Z malo smole je lahko z močnejšim Geniusom narejeni izdelek videti tudi tako. Glede na to, da je v podatkih EXIF zapisano, da je bil čas ekspozicije le 1/256 sekunde, nam pravzaprav ni jasno, kako nam je tako ukrivljen posnetek (pozor na steber) sploh uspelo narediti.

"Mali Genius" oz. model D211 je najmanjši in tudi najšibkejši med fotoaparati, ki smo jih preizkusili. Na mali igrački piše, da zmore do "največ 3,1 megapike", a ima v resnici vgrajeno 2-milijonsko tipalo. Fotografije ločljivosti 2048 × 1536 pik so torej že v osnovi interpolacijsko povečane in zato nekoliko kockaste.

Fotoaparat nima optičnega zuma, a na njem na veliko piše "4x digital zoom". Ta deluje le, če imamo nastavljeno katero izmed slabših kakovostih nastavitev, pri čemer fotoaparat kot izdelek shrani le del zajete slike. S tem digitalni zum izdelkov ne poslabša, kot smo vajeni sicer. Leči lahko ob strani prednastavimo slikanje na blizu ali na daleč oz. portret. Skupna nastavitev za portret in daleč ne obeta nič dobrega in dejansko se izkaže, da fotoaparat ne premore prav nikakršne ostrine za slikane predmete od enega do treh metrov. Sorazmerno ostro fotografijo lahko izdelamo le, če slikamo zelo na blizu (makro) ali na daleč.

Bliskavica je zelo šibka, zato so bile notranje fotografije silno temne, pa tudi zunanje fotografije so bile temačne in neizrazite. Kot lahko vidite na objavljeni fotografiji, se zna optika ob zajemu tudi prav čudno poigrati in ustvariti skorajda umetniške izdelke.

Fotoaparat je počasen, a to je pri modelih tega razreda običajno. Za vklop porabi štiri sekunde, posamezne fotografije pa lahko izdelujemo vsakih 14 sekund, tudi če ob tem uporabljamo bliskavico (ta se polni hkrati z zapisovanjem datoteke). Prvi vklop bliskavice je sicer kar zoprn, saj med dolgim polnjenjem ne moremo početi ničesar, niti se sprehajati po nastavitvah.

Omenimo še, da je na majhnem fotoaparatu nagneteno preveč tipk in koleščkov, tako da ga je med fotografiranjem zelo težko držati tako, da ne bi po nesreči pritisnili neželene tipke.

Genius G-Shot D211

Tehnične lastnosti: 2 milijona pik, brez optičnega zuma, 16 MB notranjega pomnilnika, sprejme kartice SD, napajanje na dve bateriji AA. Izdeluje tudi filmčke in je lahko spletna kamera. Video izhod za TV.

Cena: 25.680 tolarjev.

Prodaja: Avtera, www.avtera.si, (01) 585 34 11.

Opomba: Zelo neostre fotografije bližnjih predmetov, slaba bliskavica, temačne in neizrazite fotografije. Počasnost.

Genius G-Shot P314

Avtomatika ne prenese najbolje, če se bližnji objekt (oseba) med fotografiranjem premika. Za to fotografijo je popolnoma napačno izbrala osvetlitev s časom 1/29 sekunde, kot je zapisano v podatku EXIF.

Genius (oz. tajvansko podjetje Kye) bolj ali manj vsi poznamo kot izdelovalca mišk, ukvarjajo pa se seveda še z vsem mogočim. Tudi z izdelavo spletnih kamer, ki so počasi prerasle v digitalne fotoaparate. V njihov nekako srednji razred sodi model G-Shot P314, ki je dokaj lahek in lično oblikovan.

Ima tipalo ločljivosti 3,3 milijona pik, 8 MB pomnilnik, razširljiv je s karticami SD, optičnega zuma pa nima (čeprav na škatli na veliko piše "4x zoom", je to le digitalna različica zuma, torej bolj ali manj neuporabna). Sodi torej med t. i. "focus free" fotoaparate. Vse, kar lahko optičnega spreminjamo, je majhno stikalce pri objektivu, ki naj bi ostrino prilagodilo slikanju bližnjih posnetkov (makro), slikanju portretov in slikanju panoram. Objektiv je skrit pod drsnim pokrovom, ki ga moramo po vklopu še ročno odmakniti.

"Veliki Genius" se razmeroma hitro vklopi (za ta razred fotoaparatov); za fotografiranje je pripravljen v štirih sekundah, pa tudi sproži v le dveh sekundah, kar je zadovoljivo. Precej dolgo pa shranjuje narejeno fotografijo, kar pomeni, da lahko zaporedne fotografije izdelujemo le vsakih 12 sekund. Če uporabljamo bliskavico, se ta čas podaljša na celih 24 sekund, saj jo fotoaparat zelo počasi polni.

Fotografije, ki smo jih naredili s P314, so bile povprečno ostre, a le, če se objekt ni premikal. Predvsem pa so fotografije nekako temačne in neizrazite. Opozoriti moramo še na to, da je bliskavica zelo šibka in so bile fotografije, ki smo jih zvečer izdelovali v slabo osvetljeni sobi, veliki 4 × 4 metre, zelo temne. Datoteke so velike med 800-1200 KB, kar je za trimilijonski fotoaparat kar solidno, a je "kockavost" izdelkov vseeno dobro videti.

Moti tudi to, da fotoaparat ob vsaki menjavi baterij spet sprašuje po osnovnih nastavitvah (jezik, datum itd.).

Genius G-Shot P314

Tehnične lastnosti: 3,3 milijona pik, brez optičnega zuma, 8 MB notranjega pomnilnika, sprejme kartice SD, napajanje na dve bateriji AA. Izdeluje tudi filmčke. Video izhod za TV.

Cena: 39.240 tolarjev.

Prodaja: Avtera, www.avtera.si, (01) 585 34 11.

Opomba: Neostre slike premičnih predmetov, temačnost fotografij, slaba bliskavica. Počasnost.

Mustek MDC5500Z

Težavne vremenske Mustekov fotoaparat ne obvlada najbolje. V resnici vreme ni bilo tako zelo temačno, pa tudi ostrina posnetka je zelo slaba.

Mustek je bil pravzaprav eno izmed prvih tajvanskih podjetij, ki je začelo resno tržiti digitalno branje - najprej v optičnih bralnikih, potem pa še v digitalnih fotoaparatih. Njihova strategija pri slednjih je zelo enostavna: kar najnižja cena. Model MDC5500Z se tako ponaša s kar petmilijonskim optičnim tipalom in objektivom, ki zmore trikratni optični zoom, vse skupaj pa stane le 50.000 tolarjev. Sliši se odlično, pa vendar praksa pokaže, da ni tako. Za izdelavo dobrih fotografij le tipalo nikakor ni dovolj.

V fotoaparat je vgrajenega 12 MB lastnega pomnilnika, razširimo pa ga lahko s karticami SD. Električno energijo zagotavljata dve bateriji tipa AA (oz. akumulatorčka NiMH, če si ju bomo omislili). Po občutku bi rekli, da sta le dve bateriji vendarle premalo, saj je fotoaparat kaj kmalu začel sporočati, da mu zmanjkuje energije (še posebej, ko smo uporabljali bliskavico). Je precej lahek in "plastičen", takoj v začetku pa nas preseneti s svojo počasnostjo. Od trenutka, ko pritisnemo tipko za vklop, pa do trenutka, ko lahko sprožimo prvo fotografijo, mine kar 12 sekund, za vsako naslednjo pa bomo potrebovali 14 sekund. Če bomo pri tem potrebovali bliskavico, se vmesni čas podaljša na celih 20 sekund. Jasno je torej, da fotoaparat ni namenjen hitremu fotografiranju ali fotografiranju trenutnih zanimivosti (npr. otroških grimas). Počasnosti polnjenja bliskavice so se očitno zavedali tudi pri Musteku, zato si fotoaparat nastavitve vklopljene bliskavice ne zapomni. Prav nenavadno pa je, da si ne zapomni niti kakovosti posnetka, temveč jo vedno prednastavi na srednjo vrednost.

Glede na to, da gre za fotoaparat s petmilijonskim tipalom, smo pričakovali datoteke JPG velikosti od 2 do 2,5 MB, kot je za tako zmogljive fotoaparate običajno. Presenečeno smo ugotovili, da so datoteke v resnici dolge le 400-800 KB, in to v najboljši kakovosti (v srednji 300 KB, v najslabši pa 150 KB). Take velikosti datotek so običajne za fotoaparate s tipalom enega ali dveh milijonov pik. Ker je ločljivost "prava" petmilijonska (2560 × 1920 pik), je očitno, da fotoaparat fotografije z algoritmom JPG izdatno poslabša. To je vidno tudi iz fotografij, ki smo jih posneli. Slike so precej nazobčane in neostre, pri slikanju na prostem pa ima fotoaparat težave s prilagajanjem svetlosti, saj so nekatere slike, ki smo jih naredili, veliko preveč temačne. Prilagajanje beline, je, po drugi strani, dobro, tako da so tudi snežni posnetki beli in ne modri (vendar pretemni). Slikanje v mraku je otežkočeno zaradi "kratke" bliskavice, fotoaparat pa z "nočno" nastavitvijo zmore le čase, daljše od 1/8 sekunde (vsaj tako pravi podatek EXIF, zapisan v JPG), kar pomeni, da so nočne slike bolj ali manj neuporabne. Dela v makro načinu (za zelo bližnje fotografiranje) veliki Mustek ne premore.

Nekaj pripomb imamo tudi na samo mehansko izvedbo fotoaparata. Zoom je zelo sunkovit in nenatančen, kar pomeni, da bomo težko "zadeli" ravno iskano širino posnetka, nenavadno pa je tudi to, da tisto, kar vidimo na zaslonu LCD v resnici ni tisto, kar bomo dobili ven v datoteki JPG. "Zorni kot" datoteke je namreč kar precej širši.

Na koncu lahko ugotovimo - za malo denarja malo muzike in velikost tipala res ni vse. Vsekakor menimo, da je za denar, ki ga zahteva Mustek, bolje kupiti "pravi" fotoaparat, pa četudi le z ločljivostjo dva milijona pik, saj bo hitrejši in bo izdeloval boljše fotografije.

Mustek MDC5500Z

Tehnične lastnosti: 5 milijonov pik, 3x optični zoom, 12 MB notranjega pomnilnika, sprejme kartice SD, napajanje na dve bateriji AA. Izdeluje tudi filmčke, lahko je spletna kamera. Video izhod za TV.

Cena: 50.000 tolarjev.

Prodaja: Neckermann, www.neckermann.si, (02) 300 45 55.

Opomba: Izdeluje fotografije velikosti le 400-800 KB, kar je sicer običajno za 1-2-milijonske modele. Počasnost, slabo prilagajanje svetlosti, sunkovit zoom, šibka in počasna bliskavica.

Trust 820 LCD Powercam zoom

V malce slabših razmerah naredi Trust zelo močan barvni šum. Primerjava z izdelkom, kot ga naredi Canon Powershot A70.

Trustov šibkejši model 820 LCD je t. i. "focus free" - ima le navadno lečo in četudi se ponaša z oznako Zoom, ta pomeni le digitalnega. Pa še ta deluje le, če imamo nastavljeno katero izmed slabših kakovosti delovanja (nižjo ločljivost), pri čemer fotoaparat dejansko shrani le del dejansko zajete slike. Sicer pa lahko predlečo le zavrtimo v enega od dveh možnih položajev - makro in portet/panorama. To, da sta portret in panorama na isti nastavitvi, je že sumljivo in dejansko se izkaže, da so bližnji posnetki s Trustom 820 vsi po vrsti neostri in megleni. Pa najsi jih naredimo z bliskavico ali brez. Panoramski posnetki so uporabni, a nič več kot to, saj ima aparat težave s prilaganjem svetlosti. Posnetki v slabših svetlobnih razmerah so zelo zrnati in tega ne popravi niti bliskavica, ki je sicer precej "kratka".

Mali Trust ima tipalo ločljivosti 2 milijona pik (čeprav na njem piše, da jih ima 4 milijone; šele pogled v tehnične lastnosti razkrije, da je to le interpolirana vrednost), datoteke JPG pa so dolge do 1 MB. Pravzaprav malo, glede na to, da bi morale biti take, kot jih izdelujejo pravi štirimilijonski fotoaparati.

Na fotoaparatu lahko nastavljamo samo kakovost izdelkov, popolnoma nič drugega. Tudi bliskavice se ne da nastaviti tako, da bi zmanjševala "rdeče oči".

V fotoaparat je vgrajeno 16 MB notranjega pomnilnika, ki ga ne moremo razširiti. Fotografije iz njega "pretakamo" prek USB, in to zelo počasi, saj znaša hitrost prenosa le 200 KB/s, medtem ko večina fotoaparatov zmore med 600 in 900 KB/s. Pri vklopu je počasen, a manj kakor nekateri drugi modeli, ki smo jih preizkusili tokrat. Do pripravljenosti za sprožitev potrebuje 6 sekund, sproži v dveh sekundah, fotografijo pa shranjuje 7 sekund. Če imamo vklopljeno bliskavico, lahko zaporedne fotografije izdelujemo vsakih 15 sekund.

Trust 820 LCD Powercam zoom

Tehnične lastnosti: 2 milijona pik, nima optičnega zuma, 16 MB notranjega pomnilnika, ni razširljiv, napajanje na dve bateriji AA. Izdeluje tudi filmčke, lahko je spletna kamera. Video izhod za TV.

Cena: 33.200 tolarjev.

Prodaja: Bytework, www.bytework.si, (02) 420 30 87.

Opomba: Nima zuma. Počasen, hude težave v slabših svetlobnih razmerah. Fotografije so zaradi interpolacije kockaste, zelo slaba ostrina bližnjih posnetkov. Počasnost.

Trust 1210K Powercam optical zoom

Takole si Trust 1210 predstavlja lepo sončno vreme. Avtomatika je izdelek zaradi presvetlega ozadja veliko preveč potemnila.

Trust je podjetje, ki je specializirano za igralne pripomočke (igralne palice, volane), a ima v svojem programu tudi kar nekaj digitalnih fotoaparatov nizkega cenovnega razreda. Model 1210 Powercam sodi med njihove zmogljivejše modele. Ima optično tipalo ločljivosti štiri milijone pik in objektiv z optičnim tri-kratnim zumom. Na aparatu sicer piše, da je ločljivost pet milijonov pik (le tipalo da je štirimilijonsko), kar se v praksi vidi tako, da so končne datoteke JPG ločljivosti 2496 × 1872 pik (če to zmnožimo, pridemo do vrednosti 4,6 milijona pik). Velikost datotek JPG znaša okoli 800 KB; to je za štirimilijonski model zelo malo. Zato so fotografije precej kockaste.

V fotoaparat je vgrajenega 15 MB lastnega pomnilnika, razširimo ga lahko s kartico SD. Napaja se iz dveh baterij AA, a je to očitno nekoliko malo, saj fotoaparat ob vklopu vedno privzame izklopljeno bliskavico in s tem varčuje. Z računalnikom ga povežemo prek USB, vendar pa je nerodno, ker ob vsaki izpraznitvi pomnilniškega medija datoteke začne šteti (oštevilčiti) znova. Novega "paketa" tako ne moremo kar neposredno prenesti na isti imenik na disku kakor prejšnjega, saj imajo datoteke enaka imena. Nerodno.

Fotoaparat je silno počasen. To bo motilo predvsem tiste, ki želijo z njim kdaj "poslikati" tudi dogodke, ki hitro minejo, oz. se zgodijo. Prva fotografija po vklopu je narejena v sedmih sekundah, pri čemer je hitra predvsem izostritev, ki traja le dve sekundi (besedico "le" je treba razumeti relativno, za konkurenco poceni fotoaparatov, sicer to velja za počasi). Fotoaparat zelo dolgo shranjuje narejeni posnetek, in to neodvisno od tega, ali shranjuje na kartico ali notranji pomnilnik - potrebuje namreč kar 24 sekund! To pomeni, da lahko posamezne fotografije izdelujemo le v razmikih, večjih od 27 sekund, to pa je zelo slabo. Bliskavica ob vklopu potrebuje 7 sekund za polnjenje, k sreči pa se ob zaporednem fotografiranju polni hkrati z zapisovanjem datoteke v pomnilnik.

Izdelki, ki smo jih naredili s Trustom 1210K, niso bili najboljši. Predvsem mu zamerimo slabo prilagajanje svetlosti (glej objavljeno fotografijo), pa tudi bliskavica je precej šibka (in ne premore dodatne lučke za ostrenje v mraku). To pomeni, da bodo tudi sobni večerni posnetki hitro temačni. Ostrina panoramskih posnetkov je dokaj dobra, medtem ko ostrina fotografij "od blizu" niti ne. Fotoaparat ima tudi makro način dela, kjer pa je treba fotografirati popolnoma pravokotno, drugače objektivu hitro zmanjka globinske ostrine. Za nočno fotografiranje je na voljo poseben program, ki zna čas ekspozicije podaljšati do 5 sekund, tako da so taki izdelki "še kar".

Trust 1210K Powercam optical zoom

Tehnične lastnosti: 4 milijoni pik, 3x optični zoom, 15 MB notranjega pomnilnika, sprejme kartice SD, napajanje na dve bateriji AA. Izdeluje tudi filmčke. Video izhod za TV.

Cena: 83.880 tolarjev.

Prodaja: Medis, www.medis.si, (01) 563 40 18 in RAM2, www.ram2.si, (01) 586 27 00.

Opomba: Zelo počasen, težave s prilagajanjem svetlosti. Fotografije so zaradi prevelikega stiskanja JPG nekoliko kockaste, slabša ostrina bližnjih posnetkov. Visoka cena.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji