Osebno veljam za velikega podpornika dela na daljavo. Tako si namreč zadnjih 15 let pretežno služim kruh, v enem od slovenskih podjetij pa celo pogodbeno sodelujem pri razvoju s tem povezane programske platforme. Sem navdušenec, ki je donedavna menil, da se da velik delež BDP ustvariti od doma in da so sestanki v živo stvar preteklosti ter narcisizma ljudi, ki se radi dajo poslušati.
V zadnjih tednih je pandemija zelo na hitro spremenila način dela ter sodelovanja podjetij in nekateri se že šalijo, da je covid-19 največji pospeševalec digitalizacije, kar smo jih doživeli. Zbrali smo nekaj nasvetov, kaj lahko naredite kot podjetniki ali zaposleni, da bo delo na daljavo enostavnejše, učinkovitejše in varnejše.
Na uporabnika računalnika danes preži več nevarnosti kot kadarkoli prej, zato je nujno, da sistem zaščitimo s protivirusnim programom, ki mu lahko zaupamo. Temeljito smo obdelali nekaj največjih varnostnih paketov na trgu in preverili, kaj ponujajo, kako so pri delu uspešni ter na kaj moramo paziti pri izbiri.
Znano je, da prek elektromagnetnih sevanj (EMS) lahko prenašamo podatke, talimo kovino in kuhamo hrano. Vendar pa v nasprotju z ioniziranimi sevanji vsi priznani znanstveni dokazi kažejo, da ima lahko EMS negativen vpliv na zdravje šele tedaj, ko je presežen določen prag izpostavljenosti. Kot velja za veliko večino substanc ali agensov, lahko tudi EMS predstavlja zdravstveno tveganje nad pragom, ki je določen na podlagi obstoječih znanstvenih raziskav in predstavlja temelj mednarodnim smernicam Mednarodne komisije za varstvo pred neionizirnimi sevanji (ICNIRP), ki jih priporoča tudi Svetovna zdravstvena organizacija (SZO).
Gregor Kocijančič, Mladina, Foto Uroš Abram
V Monitorju redno pišemo o novih tehnologijah, hkrati pa razbijamo mite in urbane legende o njihovi škodljivosti, kar je v zadnjem času aktualno predvsem v povezavi s prihajajočimi omrežji pete generacije, 5G. Po fiasku, ki si ga je z javno debato na ministrstvu za javno upravo privoščil minister Rudi Medved (»Saj ne vemo, kdo ima prav,« je izjavil ob soočenju znanstvenikov in teoretikov zarote!), se nam zdi pomembno debato prepustiti strokovnjakom, znanstvenikom.
V uredništvu Monitorja smo prejeli pritožbo Inštituta za bioresonanco in regulativno medicino (IBRM), ki se nanaša na članek Merilniki elektromagnetnih sevanj in zaslužek z njimi v prejšnjem Monitorju.
Lažne novice na internetu postajajo čedalje bolj razširjene in so velika industrija, s katero poskušajo različne skupine javno mnenje obrniti v svoj prid. Te niso vedno bizarno neverjetne, temveč lahko na prvi pogled delujejo zelo verodostojno. Precej truda potrebujemo, da jih ovržemo brez sence dvoma, čeprav lahko dostikrat že hitro posumimo, da nekaj smrdi.
Božiček mi je prinesel prav posebno darilo: opazoval sem lahko, kako na družbenih omrežjih klijejo teorije zarote, kako bizarne ovinke ubirajo in kako čredni nagon hrani tudi najnizkotnejše vzgibe. Imel sem sedež v prvi vrsti.
Monitorjevo uredništvo je že od svojih začetkov izredno raznoliko, avtorji so zbrani z vseh vetrov. Vsem pa nam je skupno, da nas zanima tehnika v vseh mogočih oblikah, od programiranja, »šraufanja« računalnikov, sistemske administracije in izdelave lastne elektronike do ne nazadnje izdelave električnih prevoznih sredstev. Vsi povrh vsega uporabljamo tudi klasične računalnike in pametne telefone, na njih pa so, spet, kar najbolj različni programi in aplikacije.
Podjetje Epic Games je sredi oktobra povzročilo val navdušenja in groze, ko je svet igre Fortnite izginil v črni luknji. Starši, ki se pritožujejo nad prekomernim igranjem iger in so v nenehnih sporih s svojimi najstniki in najstnicami, so si oddahnili, igralci pa so z nestrpnostjo čakali nadaljevanje. Po poročanju časopisa The Guardian je prek spletnih storitev, kot sta Youtube in Twitch, uničenje priljubljenega prizorišča v enem večeru spremljajo več kot šest milijonov ljudi.
Laserski tiskalniki so tako samoumeven del klasičnih pisarn, da jih ima marsikdo že skorajda za pohištvo. Gre za dolgočasne naprave, za katere pogosto pozabimo, koliko časa jih sploh že imamo.
Zahtevni igričarji seveda začnejo pri zmogljivem računalniku, a imajo tudi zunanje naprave pomembno vlogo. Tako si grafično zmogljiv računalnik zasluži tudi primerljiv monitor.
Eno najpogostejših vprašanj, ki ga zadnjih deset let slišimo od naših bralcev, je, seveda, kateri prenosnik kupiti in na kaj velja biti pozoren ob nakupu.
Pogled na cenik računalniških komponent, posebej če prav od blizu ne spremljate njihovega razvoja, je lahko kar stresno opravilo. A z našim vodnikom boste lahko mirneje kupili tak računalnik, kot ga potrebujete.
Telefoni so postali fotoaparati, Facebook, druga družabna omrežja in računalniški oblaki pa družinski albumi. Prostora za starce ni več. Vsaj tako se zdi na prvi pogled.
Na poletnem preizkusu se je z nami potilo deset sodobnih digitalnih televizorjev, ki so dokazovali, da inženirji še kako intenzivno delajo na področju razvoja tako strojne kot programske opreme.
Programabilni vtičniki API so informatikom in razvijalcem omogočili, da medsebojno povežejo najrazličnejše sisteme, aplikacije, storitve in vsebine, toda zagotavljanje varnosti hiperpovezanih okolij in vsebin je seveda velik izziv.
Analitsko podjetje Gartner napoveduje, da bodo leta 2022 za kar 95 odstotkov varnostnih težav v oblačnih okoljih krive stranke oziroma odjemalci. Zakaj? Ker ima model deljene odgovornosti tudi slepe točke.
Penetracijski testi so sestavni del celovitega načrta zagotavljanja kibernetske varnosti. Bistvenega pomena je, da obrambne sisteme preizkusijo pravi profesionalci, saj je le tako moč najti in odpraviti različne ranljivosti in slabosti.
Učinkovita kibernetska varnost zahteva več časa in sredstev, kot jih imajo na voljo ekipe za kibernetsko varnost in oddelki IT. Za učinkovito varovanje podjetja velja zato prednostno obravnavati kritične ranljivosti in se izogibati zapravljanju časa za odvečne dejavnosti. Toda kako?
Ste se kdaj vprašali, kakšna znanja in veščine potrebujejo varnostni strokovnjaki in kje jih lahko pridobijo? Verjemite, celo sami si zastavljajo ista vprašanja. Ogromno pa jih lahko nauči tudi ali predvsem praksa.
V stavek iz naslova bi kaj lahko vrinili še besedi lahko in naposled. Tržišče grafičnih kartic je v zadnjih letih doživelo marsikateri pretres, še najbolj ga je zaznamovala manija s kriptovalutami, ki je poskrbela, da so šle cene v nebo, grafične kartice pa so pogosteje kupovali kriptomanijaki kot pa igričarji. Stanje se vendarle normalizira.
Poceni telefoni je termin, uporabljen za naprave, ki ne presežejo cene 300 evrov. Gre za segment trga, kjer je od začetka pohoda pametnih telefonov vedno mogoče najti nekaj dovolj dobrih naprav, veliko komajda zadovoljivih in nekaj telefonov, ki se pretvarjajo, da so pametni.
Računalniški monitorji so naša okna v digitalne svetove, tako profesionalne in službene kot prostočasne, bolj zabavne. Kot pri marsičem pa proizvajalci tudi tu prestavljajo meje – tokrat smo si ogledali najširše primerke.
Tiskalniki sodijo na tisto področje, kjer je nakup rabljene naprave podoben nakupu rabljenega avtomobila. Na srečo se tu kilometrov ne da vrteti nazaj, a gre za cel kup mehanskih delov in zapleteno notranjost, ki za strokovnjaka že na prvi pogled predstavljajo izziv. S preprostimi koraki se da napravo vseeno dokaj dobro preizkusiti in se tako prepričati, ali je v dobrem stanju.
Včasih se zdi, da v civiliziranem svetu ni hujšega, kot da odpove tiskalnik – odziv mora biti hiter! Še dobro, da je v lokalnih trgovinah na voljo kar veliko poceni modelov. Cenejših brizgalnih tiskalnikov je res veliko, prodajajo jih skoraj povsod, tudi v lokalni trgovini, tam malo naprej od sirov in kruha, preden pridemo do čistilnih izdelkov.
Video projektorji se morebiti v poplavi takšnih in drugačnih naprav, prek katerih uživamo v sliki (zelo) visoke ločljivosti, zdijo čudne in okorne škatle, toda pred tekmeci imajo očitno prednost. Še vedno so prva izbira za vse, ki si želijo res velike slike.
Klasičnih osebnih računalnikov, predvsem namiznih modelov, se zadnja leta resda proda manj kot nekdaj, a imajo na svoji strani še vedno dovolj argumentov, s katerimi premagujejo tekmece – tako prenosnike kot tablice. Predstavljamo svoj izbor računalnikov.
Domače mobilne operaterje smo povprašali po njihovih načrtih z uvedbo omrežij 5G. Najpodrobneje so nam jih predstavili v Telekomu Slovenije. Predstavniki za odnose z javnostmi podjetij A1 in Telemach so bili namreč precej kratki in jedrnati. Njihove odgovore na naša vprašanja povzemamo v celoti:
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
