Klasičnih osebnih računalnikov, predvsem namiznih modelov, se zadnja leta resda proda manj kot nekdaj, a imajo na svoji strani še vedno dovolj argumentov, s katerimi premagujejo tekmece – tako prenosnike kot tablice. Predstavljamo svoj izbor računalnikov.
Domače mobilne operaterje smo povprašali po njihovih načrtih z uvedbo omrežij 5G. Najpodrobneje so nam jih predstavili v Telekomu Slovenije. Predstavniki za odnose z javnostmi podjetij A1 in Telemach so bili namreč precej kratki in jedrnati. Njihove odgovore na naša vprašanja povzemamo v celoti:
Oktobra 2018 je omrežje 5G zagnal prvi operater v ZDA. Sledi učinek domin.
Prava komercialno delujoča omrežja pete generacije (5G) resda pričakujemo po letu 2020, a lahko brez težav rečemo, da so nekatere storitve, ki jih bo omrežje 5G z določenimi tehnološkimi nadgradnjami gotovo še izboljšalo, na voljo uporabnikom že zdaj. Internet stvari (IoT) in brezžična krajevna omrežja (WLAN) po definiciji Svetovne telekomunikacijske zveze (ITU) že spadajo v peto generacijo, ki jo ITU imenuje IMT-2020.
Pri Applu smo se navadili, da nam pri telefonih vsake dve leti postreže z večjimi novostmi, vmes pa dobimo model S, ki prinese predvsem notranje posodobitve. Letos smo ob tem dobili še razširitev družine.
»Najboljši« telefoni posameznih izdelovalcev prihajajo na trg vse leto. Zato ni lahko izbrati trenutka, ko je smiselno narediti pregled najzmogljivejših naprav. Morda je še najboljši čas jesenski prihod novih iPhonov, ko si lahko ogledamo, kaj so dostavili »drugi«. Najboljši androidi, torej.
Električna vozila bržkone res lahko pozitivno vplivajo na naš planet, a do njihove prevlade v cestnem transportu je še dolga pot. Če se bo ta scenarij sploh kdaj uresničil … Ovir namreč ne manjka.
Veliko ljudi z zanimanjem spremlja dogajanje v avtomobilski industriji, ki doživlja svojevrstno preobrazbo. Klasičnim vozilom z motorji na notranje izgorevanje se po robu postavljajo električna vozila. V naslednjih treh letih naj bi proizvajalci vozil predstavili kar okoli 340 novih modelov, ki bodo bodisi povsem električni bodisi hibridne sorte. Preverili smo, kaj se danes dogaja v svetu električno gnanih vozil.
Globoko pod morjem, daleč od oči javnosti in organov pregona, leži več sto optičnih kablov, ki povezujejo celine in omogočajo moderno življenje. Čudež moderne hipne komunikacije je življenjsko odvisen od tisočev kilometrov stekla, po katerem se vsako sekundo pretakajo terabiti informacij. Ker ni prave alternative, so podmorski kabli tarča skupin z nepoštenimi nameni.
Ko so ljudje opozorjeni, da jih nevidne oči spremljajo na vsakem koraku tako v virtualnem kot fizičnem svetu, običajno odvrnejo: »Saj nimam česa skrivati!« Ali pa: »I, koga pa jaz zanimam?!« Odgovor je seveda preprost: marsikoga.
»Zdravo, krasen! Ime je Lilly, jaz ameriška vojska trenutno stoji v Dubaju, da se borim z Bad teroristi. Oprostite, ker sem tako naprej, številka je ...« Približno takšne so – seveda skoraj vedno zapisane v »angleščini« – uvodne vrstice prevarantskih sporočil, s katerimi se srečujemo v družabnih omrežjih, še posebej pa v različnih aplikacijah za zmenke.
V zadnjih nekaj letih sem v spletu gotovo kupil več sto različnih izdelkov. Največ seveda tehnike, pa obleke, vitamine, pohištvo, celo gradbeni material. Sosedje mi hudomušno očitajo, da s toliko nakupi pomembno prispevam k poslovanju Pošte, ki dostavi večino naročenih dobrin. Četudi sem že imel opravka z reklamacijo, zaenkrat nimam slabih izkušenj.
Leto je naokoli in na vrsto je prišel Monitorjev preizkus sodobnih digitalnih televizorjev. Preizkusili smo več kot ducat pametnih digitalnih televizorjev, ki se hvalijo z ločljivostjo 4K/UHD, in zadovoljno ugotovili, da je napredek očiten.
Svet kriptovalut ponuja svobodo našega denarja – svobodo, da postanemo svoja banka, hkrati svobodo, da je naš denar izgubljen ali odtujen. Načinov varovanja je več, med pogosteje priporočenimi so strojne denarnice.
Računalnik in pametni telefon v dobi kriptovalut nista več le sila uporabna komunikacijska in informacijska pripomočka. Postala sta uporabnikov sef, kjer hrani svoje denarce, vrednostne dokumente in druge dragotine. Zato velja razmisliti, kako uporaben je trezor, ki široko odprtih vrat in brez enega samega stražarja čaka na mimoidočega tatina. Kajti prav to sta v marsičem omenjena računalnik in mobilec.
Čedalje več storitev nam omogoča, da nastavimo dvostopenjsko preverjanje pristnosti ob prijavi. Za vstop ne zadostujeta več zgolj uporabniško ime in geslo, temveč moramo posredovati tudi enkratno geslo, ki ga ustvari pametni telefon ali namenska naprava. Tak način prijave precej omeji možnosti za vdor. Kako telefon ustvari veljavno enkratno geslo, če nima povezave z internetom?
V času navdušenja nad tehnologijo veriženja blokov in kriptovalutami se le malokrat ustavimo pri slabih straneh te tehnologije, ki je za nekatere tudi smrtonosna.
Zagovorniki kriptovalut pogosto poudarjajo, da je ena izmed glavnih prednosti odsotnost centralne avtoritete, kar prinaša neizpodbojnost transakcij. Najočitneje to opazimo pri vdorih in krajah, ko lahko ves svet spremlja, kam so odpotovali denarci, a jih nihče ne more vzeti in vrniti. In doslej je bilo takih incidentov res veliko.
Ste se kdaj vprašali, kako nastanejo bitcoini ali pa katere druge kriptovalute? Njihova »izdelava« ni niti približno podobna nastajanju klasičnega denarja, postopku pa se reče rudarjenje. Prihodnje leto bo praznovalo že desetletje obstoja, podrobneje pa ga predstavljamo v nadaljevanju.
Tehnologija veriženja blokov in kriptovalute so zadnja modna muha v dobi informacijske tehnologije. Zgodbe o finančnem uspehu, podpora znanih osebnosti, medijska vseprisotnost in hitri vstopi na globalne trge ... vse to so razlogi za vedno večje zanimanje razvijalcev projektov na eni strani in vedno večje število razočaranih uporabnikov na drugi strani.
V zadnjih treh letih je postala javna ponudba kriptožetonov priljubljen in donosen način financiranja novih projektov, ki imajo potencial razrasti se v uspešna podjetja. Dandanes lahko vsakdo izda svoje kriptožetone, ki jih ponudi željnim investitorjem. V minutah lahko zbere milijone. Z zbrano uveljavljeno kriptovaluto potem financira svoj projekt, vlagatelji pa pričakujejo donos zaradi uspeha ideje in s tem povezane rasti vrednosti kriptožetonov.
Kriptovalute so mnogim prinesle znatno premoženje, zato je čedalje pogostejše vprašanje, kolikšen delež si bo odrezal Furs. Ker je področje novo, ni nejasna le višina obdavčitve, temveč tudi čisto tehnično vprašanje – kako pravilno napovedati te prihodke. Obrnili smo se na Furs, kjer so nam prijazno in obširno razložili, kako dati cesarju, kar je cesarjevega. Za nestrpne: cesar ne zahteva veliko.
V svet kriptovalut običajno vstopimo s trgovanjem, a ko se tovrstnega mešetarjenja naveličamo, jim zaupamo nalogo, za katero so bile prvenstveno ustvarjene. Prislužene bitcoine in druge kriptovalute uporabimo kot običajen denar, za zapravljanje. Po začetnem razcvetu trgovin, ki so sprejemale kriptovalute, se je njihova rast ustavila. Danes digitalne kovance najlažje potrošimo na spletu.
V svetu kriptovalut najprej opravimo svoj prvi nakup, nato se preizkusimo v vlogi dnevnega trgovca, zatem prislužene denarce potrošimo v prihodnosti, v trgovinah, ki sprejemajo sodobno plačilno sredstvo. Po začetnem navdušenju si želimo še več. Zavemo se, da je sleherno opravilo s pravimi orodji lažje, tudi kriptotrgovec ima predpisano obvezno opremo.
Kriptovalute so kot divja reka, nikoli ne veš, kam te bodo zanesle. Če pluješ proti toku, si obsojen na propad. Znalci, ki znajo ukrotiti brzice in njihovo nepredvidljivost, pa so bogato nagrajeni. Znanje pridobivamo iz napak, najbolje tujih. Hitro rast in padce obrnemo v svojo korist z dnevnim trgovanjem.
Bitcoin je sinonim za kriptovalute in zato logična izbira večine. Čeprav na trgu še vedno močno vodi, so zasledovalci vse bližje. Zdi se, da se dnevi njegove vladavine iztekajo. Kdo so dostojni tekmeci za kriptoprestol in kako do njih, bomo raziskali na naslednjih straneh.
Kriptovalute so prelomna tehnologija, ki je v želji po lahkem zaslužku obsedla slehernika. Vsak (že) ima soseda, ki si je z rastjo bitcoina privoščil počitnice, avto, vikend ali hišo, zato bi tudi sami radi vedeli, kako do skrivnostnega, nevidnega denarja, ki strmo povečuje svojo vrednost. Ker nekje pač moramo začeti, predlagamo, da se v iskanje sodobne zlate žile podamo z naslednjim vodnikom.
Ključni gradnik bitcoina je tehnologija veriženja podatkovnih blokov, oziroma blockchain. Pred desetletjem jo je izumil človek ali podjetje, ki se skriva za psevdonimom Satoši Nakamoto, kakopak za potrebe te kriptovalute. V bistvu pa ni nič drugega kot transparenten, nespremenljiv in trenuten način knjiženja podatkov. Kot, recimo, beležka, v kateri podatkov ni mogoče potvarjati za nazaj.
V zgodovini ne manjka primerov, ko je vrednost kakšne dobrine tako hitro zrasla, da so jo ljudje začeli kupovati samo zato, da bi jo dražje prodali naprej. Najsi gre za čebulice tulipanov, delnice, nepremičnine ali kriptovalute, vzorec je vedno podoben. Eksplozivni rasti, ki jo spremljajo zgodbe o novopečenih bogataših, sledita nenadna sprememba in agonija dolgega upadanja. Se v zadnjih stoletjih res nismo ničesar naučili?
Medtem ko je identiteta izumitelja bitcoina zavita v tančico skrivnosti, so izvori številnih drugih kriptovalut precej jasnejši. Nekatere so postavili posamezniki, druge organizacije, tretje so nastale kot parodije. Precej novodobnih bogatašev najdemo med temi izumitelji, pridružujejo pa se jim še najzgodnejši uporabniki, ki so svojčas za drobiž nakupili ali narudarili danes milijone vredne količine kriptovalut.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
