Bitcoin je sinonim za kriptovalute in zato logična izbira večine. Čeprav na trgu še vedno močno vodi, so zasledovalci vse bližje. Zdi se, da se dnevi njegove vladavine iztekajo. Kdo so dostojni tekmeci za kriptoprestol in kako do njih, bomo raziskali na naslednjih straneh.
Kriptovalute so prelomna tehnologija, ki je v želji po lahkem zaslužku obsedla slehernika. Vsak (že) ima soseda, ki si je z rastjo bitcoina privoščil počitnice, avto, vikend ali hišo, zato bi tudi sami radi vedeli, kako do skrivnostnega, nevidnega denarja, ki strmo povečuje svojo vrednost. Ker nekje pač moramo začeti, predlagamo, da se v iskanje sodobne zlate žile podamo z naslednjim vodnikom.
Ključni gradnik bitcoina je tehnologija veriženja podatkovnih blokov, oziroma blockchain. Pred desetletjem jo je izumil človek ali podjetje, ki se skriva za psevdonimom Satoši Nakamoto, kakopak za potrebe te kriptovalute. V bistvu pa ni nič drugega kot transparenten, nespremenljiv in trenuten način knjiženja podatkov. Kot, recimo, beležka, v kateri podatkov ni mogoče potvarjati za nazaj.
V zgodovini ne manjka primerov, ko je vrednost kakšne dobrine tako hitro zrasla, da so jo ljudje začeli kupovati samo zato, da bi jo dražje prodali naprej. Najsi gre za čebulice tulipanov, delnice, nepremičnine ali kriptovalute, vzorec je vedno podoben. Eksplozivni rasti, ki jo spremljajo zgodbe o novopečenih bogataših, sledita nenadna sprememba in agonija dolgega upadanja. Se v zadnjih stoletjih res nismo ničesar naučili?
Medtem ko je identiteta izumitelja bitcoina zavita v tančico skrivnosti, so izvori številnih drugih kriptovalut precej jasnejši. Nekatere so postavili posamezniki, druge organizacije, tretje so nastale kot parodije. Precej novodobnih bogatašev najdemo med temi izumitelji, pridružujejo pa se jim še najzgodnejši uporabniki, ki so svojčas za drobiž nakupili ali narudarili danes milijone vredne količine kriptovalut.
Vse od izida slavnega članka, v katerem je opisan ustroj bitcoina, zlasti pa od prve večje rasti tečaja, se ljudje sprašujejo, kdo je Satoši Nakamoto. Identiteta skrivnostnega izumitelja bitcoina je uganka, ki po zanimanju prekaša skrivnost roparja D. B. Cooperja ali Jacka Razparača. Do zdaj so še vsi poizkusi vodili v slepe ulice in v resnici sploh ne vemo, ali je Satoši Nakamoto en človek.
Silicijeva dolina je veljala za svetlo pot v prihodnost, njeni glavni paradni konji (Google, Amazon, Apple in drugi) pa so dolgo uživali družbeni ugled, ki je izviral predvsem iz občutka napredka, odprtosti in dostopnosti. A časi se spreminjajo.
Afera Cambridge Analytica se odvija po predvidenih smernicah. Generalni direktor omrežja Facebook, Mark Zuckerberg, je sredi aprila sedel na vroči stol obeh domov ameriške politike in odgovarjal na bolj in manj posrečena vprašanja ameriških senatorjev in kongresnikov o poslovnih praksah svojega podjetja.
Po razkritjih afere Cambridge Analytica, kjer se je izkazalo, da je omrežje Facebook podatke o svojih uporabnikih delilo z več podjetji, ta pa so jih nato izkoriščala v oglaševalske namene, so svoj kos mesa poleg razburjenih uporabnikov in nevladnih organizacij zahtevali tudi ameriški politiki v senatu in kongresu.
Vse, kar zadnje čase beremo o Facebooku, vsa Zuckerbergova opravičevanja, vsi »popravki«, ki jih obljublja, vse to je dimna zavesa. Kajti vse to, o čemer poslušamo, je v resnici del Facebookovega poslovnega modela, vse to je del tega, kar Facebook je. Pa vendar, ali je mogoče, da se jim kdaj kaj zalomi enostavno zato, ker so preveliki? Ker so nerodni? Ker ne zmorejo upravljati milijard uporabnikov in stotin držav z njimi lastnimi predpisi in posebnostmi? Varnostna/finančna vrzel, ki smo jo februarja in marcu odkrili, preizkusili in tudi zaprli pri Monitorju, kaže natančno na to.
Mobilni telefon je kategorija naprav, ki je svet še ne dolgo nazaj ni poznal. Telefoni so praktično v vsakem žepu, za kakšno drugo elektroniko pa to težko rečemo. Od prvih mobilnih telefonov je minilo že nekaj desetletij in vsak ima svojo zgodovino nakupov.
Lani smo pokopali telefone, ki bi bili popolnoma neuporabni. Zdaj imamo v najcenejšem razredu le še slabe in spodobne. Na prvi pogled je izbire sicer veliko, a stvarnost je drugačna.
Večpredstavni predvajalniki so blesteli pred desetletjem, ko so televizorje in računalniške monitorje spreminjali v omrežena večpredstavna središča. Njihova vloga se do današnjih dni ni spremenila, so pa pametni televizorji poskrbeli, da so te naprave pristale v nišni kategoriji.
V svetu programske opreme, ki omogoča predvajanje večpredstavnih vsebin »na sto in en način« in na različnih napravah, smo v zadnjem desetletju priča izoblikovanju dveh taborov. Mar programa Kodi in Plex sploh puščata še kaj možnosti drugim? Prepričali smo se, da dvoboj zlahka preraste v troboj ali celo četveroboj.
V računalništvu se redko zgodi, da kakšna odkrita ranljivost pesti vse modele naprav, ki so izšli v zadnjih dveh desetletjih. Še redkeje se zgodi, da spremeni razmišljanje, zgradbo in način, kako računalnike izdelujemo in kako delujejo. V začetku januarja razkrite ranljivosti v modernih procesorjih so povzročile prav to. Novi procesorji ne bodo nikoli več takšni, kot so bili. Stari procesorji pa bodo počasnejši.
Številni izdelovalci strojne ali programske opreme so se že zapletli v škandale, marsikateri so epilog doživeli tudi na sodišču. Kolektivne tožbe so posebej priljubljene onkraj velike luže, kjer so tehnološke gigante doletele zaradi najrazličnejših napak, ranljivosti, goljufij in prevar. Minuli mesec odkrita dve desetletji stara razpoka v Intelovih procesorjih je zgolj zadnji v dolgi vrsti primerov. Osvetlili bomo najzanimivejše, najdrznejše ali najdražje škandale.
Identiteta lastnikov denarnic bitcoinov je anonimna, a vse transakcije v omrežju so javne. Zlikovci, ki ukradejo bitcoine v vrednosti več milijonov evrov, kot se je 6. decembra zgodilo slovenskemu podjetju za rudarjenje kriptovalut v oblaku, NiceHash, puščajo za seboj trajno sled. Bitcoine morajo zato oprati. Na pomoč priskočijo mešalci, darknet in druge kriptovalute.
Slovensko podjetje NiceHash ponuja (je ponujalo?) platformo za rudarjenje različnih kriptovalut v oblaku, kjer lahko ponudimo svojo strojno opremo v zameno za plačilo v bitcoinih ali pa najamemo razpoložljivo računsko moč. Rudarjenje v oblaku se je izkazalo za zelo priljubljeno, saj ima NiceHash 750.000 uporabnikov po vsem svetu, ki jim je od leta 2014 po lastnih besedah izplačal bitcoine v vrednosti prek milijarde dolarjev.
O bitcoinih čivkajo že vrabci na strehah. Digitalna denarna enota je obsedla vse in vsakogar, povprečnega računalnikarja v želji po lahkem zaslužku po dnevnem redu kličejo tete, dedki, sestrične, sodelavci in prijatelji. Vsi bi radi vedeli le eno: kako do skrivnostnega, nevidnega denarja, ki strmo povečuje svojo vrednost. Da bi bilo teh klicev manj, smo spisali naslednji vodnik, s katerim vas popeljemo v svet največje kriptovalute na svetu. Iskanje sodobne zlate žile se lahko prične!
Čeprav je prelom v novo leto matematični konstrukt, ki nima ravno trdne podlage v položaju Zemlje pri kroženju okoli Sonca, razen tega da se ponovi približno vsako leto, smo ga Zemljani sprejeli kot največji planetarni praznik. In ker se praznikom ne gleda v zobe, smo tudi mi zaokrožili okoli planeta in našli nekaj izdelkov, ki nam – upravičeno ali ne – privzdignejo obrvi.
V času čedalje večje rabe mobilnih naprav in oblačnih storitev in s tem tudi povečane količine informacij bi nas moral dolgotrajen spomin v takšni in drugačni obliki zelo skrbeti. Papir se izkaže kot preizkušena in zanesljiva rešitev.
O digitalnih valutah sem bral že pred več kot dvajsetimi leti v znanstvenofantastičnih knjigah, zato se mi je od nekdaj zdelo nekaj povsem običajnega, da bomo nekoč imeli povsem digitalni denar. Nihče pa ni predvidel, kako bo do tega prišlo.
Pri uporabi bitcoina marsikdo pove, da smo pri kripto valutah sami svoja banka. Zato moramo tudi sami poskrbeti za varnost svojega denarja.
Nekateri napovedujejo, da bo veriženje blokov ali, s tujko, blockchain spremenilo svet, saj je to največja tehnološka inovacija zadnjih desetletij. Drugi opozarjajo, da so pričakovanja prevelika in da revolucije ne bo. Vsekakor je tehnologija razvpita, ker smo jo v praksi spoznali z bitcoinom, katerega vrednost letos podira rekorde, a v resnici je uporabnost bistveno širša.
Letos so svet obnorele kriptovalute. Čeprav je pionir bitcoin z nami že osmo leto in je v tem času dobil nemalo posnemovalcev, je šele letošnje leto mogoče označiti kot leto kriptovalut. Z njimi se ukvarjajo domala vsi, večina je z njimi letos skovala visoke dobičke, vseh pa so polna usta novih tehnologij, ki se skrivajo v ozadju. Gre za največjo finančno-tehnološko revolucijo ali prvo globalno piramidno shemo?
Frank Azor je bil eden prvih zaposlenih v podjetju Alienware (četrti, točno), danes je v njem izvršni direktor. Z nami je delil svoj pogled na igričarsko industrijo in njeno prihodnost. Prepričan je, da sodobni e-šport sodi na olimpiado.
Na ohlajajočem se trgu osebnih računalnikov presenetljivo najbolje kaže segmentu igričarskih modelov. Z manjšim preizkusom smo preverili, kakšno je stanje pri nas.
Teza iz naslova drži. Še posebej v primeru, kakršnemu smo bili priča tokrat. Preizkusili smo ducat pametnih digitalnih televizorjev, ki se hvalijo z ločljivostjo 4K/UHD. Seveda med njimi so razlike, tudi precejšnje, a prav nobenega od tokrat preizkušenih modelov ne bi mogli označiti za slabega.
Ko se boste ob branju novic ali gledanju poročil o zlorabi podatkov uporabnikov naslednjič (za)čudili, kako težko je napisati varno spletno ali še posebej mobilno aplikacijo, se spomnite spodnjih vrstic. Presneto težko je!
Omrežja so danes hrbtenica informatike in poslovanja. Brez povezljivosti, tako krajevne kot globalne, si nihče izmed nas ne predstavlja niti dela niti zabave. So varna? Novejša so, saj se po zaslugi avtomatizacije in umetne pameti celo samostojno branijo pred napadalci, virusi in drugimi škodljivimi kodami.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
