Električno gnana pločevina na štirih kolesih
Veliko ljudi z zanimanjem spremlja dogajanje v avtomobilski industriji, ki doživlja svojevrstno preobrazbo. Klasičnim vozilom z motorji na notranje izgorevanje se po robu postavljajo električna vozila. V naslednjih treh letih naj bi proizvajalci vozil predstavili kar okoli 340 novih modelov, ki bodo bodisi povsem električni bodisi hibridne sorte. Preverili smo, kaj se danes dogaja v svetu električno gnanih vozil.
Lani se je prvič v zgodovini zgodilo, da je prodaja novih električno gnanih vozil presegla milijon primerkov – če mednje štejemo tudi t. i. priključne hibride, ki lahko krajše razdalje prevozijo zgolj na elektriko. Proizvajalci so zanje našli kar dobra 1,2 milijona kupcev, pri čemer velja poudariti, da sta bili »čistokrvni« električni vozili dve tretjini, vsak tretji pa je sodil v kategorijo priključnih hibridov. Raziskava McKinsey Electric Vehicle Index pa je postregla še z zanimivo statistiko – električno gnana vozila so si med vsemi vozili »odrezala« 1,3-odstotni tržni delež. Čeprav so šele začela svoj pohod, so pravzaprav že prehodila spodobno pot – še leta 2012 je bil njihov globalni tržni delež zgolj 0,2 odstotka. Študija družbe ResearchAndMarkets pa je postregla s podatkom, da so proizvajalci električnih vozil lani ustvarili 119 milijard ameriških dolarjev prihodkov, leta 2025 pa naj bi ob napovedani 22,3-odstotni povprečni letni rasti tržišča za svoja električna vozila prejeli že 567 milijard ameriških dolarjev.
Kitajska izstrelitev na vrh zemljevida električnih vozil
Za hitro rast se imajo proizvajalci zahvaliti skoraj izključno Kitajski, saj je njen trg električnih vozil zgolj v enem samem letu (od 2016 do 2017) zrasel za neverjetnih 72 odstotkov, zato je Kitajska zlahka prehitela vse druge države. Na Kitajskem je ta hip v uporabi več električnih vozil kot v Evropi in ZDA skupaj! Zanimiva posebnost je tudi ta, ko gre za električna vozila, Kitajci nadvse zaupajo domači proizvodnji – kar 94 odstotkov vseh električnih vozil je kitajskega izvora in le šest odstotkov uvoženih. Podobno kot drugje po svetu je k hitrejšemu posvajanju električnih vozil največ prispevala državna spodbuda v obliki različnih subvencij ali olajšav. Na Kitajskem so od lani nova električna vozila opremljena s posebnimi registrskimi tablicami zelene barve, zato se jasno ločijo od ostalih, v večjih mestih (Peking, Hangčou, Šnghaj, Šenžen in Tjandžin) pa so njihovi lastniki deležni različnih ugodnosti in prednostne obravnave.
Letos so oblasti na Kitajskem že prenovile sistem subvencij, s katerim precej načrtno usmerjajo prodajo električnih vozil v smeri bolj kakovostnih izdelkov. Tako so spodnjo mejo za subvencijo pogojili z dosegom 150 kilometrov (prej 100 km) in večjo električno gostoto baterij (po novem 105 Wh/kg, prej 90 Wh/kg). Razvojno naravnane so tudi najvišje subvencije, te so na voljo kupcem, ki se odločijo za električna vozila z dosegom vsaj 400 km. V državi z največjim številom prebivalcev na svetu je tržni delež električnih vozil že dosegel dva odstotka, pri čemer velja izpostaviti dejstvo, da so močno skoncentrirana predvsem v velikih mestih.
Zelo zgovoren je tudi indeks električnih vozil (EVI), ki se deli tako na tržno kot proizvodno penetracijo. V zgolj letu dni je Kitajska preskočila Japonsko, Nemčijo in ZDA ter močno povedla v proizvodnji električnih vozil (in njihovih gradnikov), ki jo še dodatno pospešuje močno domače povpraševanje. Po tržni penetraciji električnih vozil pa je zaostala le za Norveško, ki v tem svetu velja za svojevrstno posebnost. Na Norveškem so lani v povprečju vsak mesec prodali več kot 5000 električnih vozil, pri čemer je skoraj vsako tretje novo vozilo poganjala elektrika.
(Evropski) severnjaki so naklonjeni elektriki
Evropski trg električnih se je od leta 2016 do 2017 povečal za skoraj 40 odstotkov, čeprav je gledano skozi prizmo absolutnih številk električno gnanih vozil še vedno relativno malo. K večji priljubljenosti med kupci novih vozil so prispevali različni dejavniki, kot so gonja proti dizelsko gnanim vozilom zaradi onesnaževanja okolja in splošno povečano zanimanje. Lep zagon so električna vozila dobila v Nemčiji, kjer se je trg električnih vozil več kot podvojil. Ta država je zdaj drugi največji tovrstni trg v Evropi, pred njo je le Norveška, v kateri je od decembra lani vsako drugo novo osebno vozilo že poganjala elektrika. Med državami, ki so se »zagnale«, a ustavile, sta Nizozemska in Italija. V prvi gre večino vzrokov iskati v spremembi subvencij (premik od hibridov k čistokrvnim električnim vozilom), v drugi pa v splošni stagnaciji tržišča. V Franciji trg postopoma, a suvereno narašča (z 1,5 na 1,7 odstotka deleža med vsemi vozili), tržni strokovnjaki pa napovedujejo zdravo rast tudi v prihodnje, saj domači proizvajalci vozil krepijo svoje ponudbe električnih modelov.
Z vidika tržnega modela sprejetja električnih vozil kot novega standarda v prometu četrte faze, torej dejanskega sprejetja, ni dosegla še nobena država. V tem pogledu premočno vodi Norveška, ki je prišla do začetka tretje faze – premore že dovoljšno kritično maso uporabnikov, da je sprejetje mogoče. V drugi fazi najdemo le dve državi, in sicer Švedsko in Kitajsko, ki dokazujeta, da električna vozila lahko funkcionirajo kot del sodobnega prometa. V prvi fazi elektrifikacije voznega parka pa se nahajajo države, kot so Francija, Nemčija, Indija, Južna Koreja in ZDA, ki dajejo jasne signale, da bi prihodnost prometa lahko bila električna. Druge države, tudi Slovenija, se na to lestvico še niso uvrstile.
Racionalisti gledajo predvsem na praktičnost in stroške
Med vzroki, zakaj elektrifikacija prometa po svetu ne poteka hitreje, je vsekakor (ne)praktičnost uporabe električnih vozil. Nanjo vplivata tako domet vozil kot nadvse pomanjkljiva infrastruktura polnilnic. Na velikem tržišču, kakršno predstavljajo ZDA, pa sta dodatna dejavnika tudi nizka cena fosilnih goriv in visoka cena elektrike, kar dodatno ovira hitrejšo uveljavitev električnih vozil. Električnim vozilom utegne dodaten pospešek zagotoviti morebitna nova okoljevarstvena reforma, ki bo od proizvajalcev vozil zahtevala večjo prijaznost do okolja.
Katera vozila so najbolj priljubljena?
Za kar najbolj referenčno predstavo o tem, katera električna vozila so najbolj priljubljena med uporabniki, smo pogledali lansko statistiko prodaje na Norveškem. Med 25 najbolj prodajanimi električno gnanimi vozili je namreč bilo 11 čistokrvnih in 14 priključnih hibridov, pri čemer velja poudariti, da so si vrh lestvice podredila električna vozila. Najbolj prodajani model je bil namreč volkswagen e-golf, njegovi najbližji zasledovalci pa so bili Teslina model X in model S ter BMW i3, zelo hitro se je po lestvici vzpenjal tudi sveži nissan leaf, ki bo letos zagotovo med najbolj priljubljenimi. Zanimivo je opazovati zastopanost skoraj vseh avtomobilskih razredov, od malčka VW e-up!, prek manjših renault ZOE ter kia soul do vozil srednjega velikostnega razreda, kot sta hyundai ioniq EV ter opel ampera E. Dimenzijsko večja vozila pa so skoraj v celoti zastopali priključni hibridi, kot so mitsubishi outlander, mercedes-benz GLC350e, audi Q7 e-tron, BMW 530e ter volvo S90, V90, XC90 in XC60. V nadaljevanju podrobneje opisujemo ponudbo električnih vozil posameznih proizvajalcev, ki bodo prodajne številke zastopala v prihodnjih mesecih.
BYD, BJEV, JMC, Zhi Dou in ostali kitajski proizvajalci
Nobenega dvoma ni več – Kitajska je in bo avtomobilska velesila, kar zadeva proizvodnjo električnih vozil. Evropskemu potrošniku manj znani proizvajalec BJEV je z modelom EC180/200 letos že na drugem mestu po številu prodanih vozil, saj je z njegovih proizvodnih trakov prišlo in kupce našlo skoraj 20 tisoč električnih vozil – več jih je prodal le Nissan (22 tisoč leafov). Med najbolj prodajanimi modeli povsem električnih vozil sta se znašla še malčka JAC iEV6 in chery EQ, ki sta v prvih treh mesecih letošnjega leta našla 7800 oziroma 6500 kupcev, mejo 4000 prodanih vozil pa so presegli še malčka zhi dou D1/D2 ter JMC E200 in prestižnejši BYD e5. BYD je vodilni proizvajalec priključnih hibridov, saj sta njegova modela song in Qin na visokem drugem in tretjem mestu po letošnji prodaji, za najboljšo v tem segmentu, toyoto prius druge generacije, sta zaostala za vsega par sto primerkov. Tudi sicer velja poudariti, da so kitajski proizvajalci absolutni zmagovalci med večjimi vozili – npr. vozili segmenta D in SUV, saj prodajo daleč največ priključnih hibridov. Z njimi se lahko trenutno dostojno kosa le mitsubishijev outlander, medtem ko je najbolj prodajani volvo, model XC60 PHEV, ravno še ujel rep lestvice 25 najbolj prodajanih električno gnanih vozil v prvem letošnjem četrtletju (vir: www.ev-volumes.com).
BJEV/BAIC EC180 je letos drugo najbolje prodajano električno vozilo na svetu!
Audi
Septembra je v boj za prevlado med prestižnimi električno gnanimi vozili SUV vstopil tudi Audi z modelom e-tron, ki ga bo poganjal sklop elektromotorjev zmogljivosti 150 kW. Vozilo bo seveda imelo štirikolesni pogon in zajetno baterijo zmogljivosti 95 kWh, podprto s tehnologijo hitrega polnjenja, ki bo na super hitrih polnilnicah bateriji vrnila do 80 odstotkov zmogljivosti v približno pol ure.
BMW
Nemški proizvajalec BMW je bil eden prvih, ki je skočil na »električni vlak« in to se mu danes že obrestuje. Model BMW i3 je med bolje prodajanimi električnimi vozili na številnih trgih, v matični Nemčiji je letos na tretjem mestu. Nemci so odprtih rok sprejeli bolj družinsko naravnani priključni hibrid BMW 225xe active tourer, saj je bil po absolutnih prodajnih številkah med električno gnanimi vozili zmagovalec letošnjega poletja. Prodaja drugega najbolj priljubljenega priključnega hibrida, poslovno naravnanega BMW 530e, pa je bila več kot desetkrat manjša.
Ford
Ford svoje električno gnane modele ponuja predvsem na ameriškem tržišču, kjer je model fusion energi (ameriška različica modela mondeo) na repu deseterice najbolj prodajanih električno gnanih vozil, ostala dva – priključni hibrid C-max energi in čistokrvi focus electric – pa sta letos onkraj luže do konca julija našla le nekaj več kot 500 kupcev.
General Motors
Proizvajalec General Motors, ki ima pod svojim okriljem več blagovnih znamk, je elektriko najprej zaupal vozilom z logotipom znamke Chevrolet. V prvi polovici letošnjega leta sta tako priključni hibrid volt kot električni bolt EV našla dobrih 9000 kupcev v ZDA, krepi pa se tudi njuna prodaja v Evropi in Kanadi. Chevrolet je zato letos začel nadgradnjo proizvodnih kapacitet, saj je bila mesečna proizvodnja okoli 2000 vozil redno razprodana. Zdaj so jo dvignili za dobrih 20 odstotkov, a je povpraševanje še precej večje. Kratko v bitki za modele, ki se prodajajo kot vroče žemljice, so tokrat potegnili kar Američani, saj je Chevrolet dobavo modela bolt EV za domači trg omejil na 1000 enot mesečno, ostale pa izvozi v Kanado (kjer se je čakalna doba že podaljšala na leto dni) in Evropo. Za Chevrolet je zdaj prioriteta predvsem povečanje proizvodnje, saj je že jasno, da bi lahko prodali bistveno več vozil, če bi jih bili sposobni izdelati (letos bo s proizvodnih linij zapeljalo okoli 30.000 modelov bolt EV).
Hyundai
Hyundaievo glavno električno orožje je trenutno model ioniq, ki je na voljo tako kot priključni hibrid kakor čistokrvni »električar«. Dobro se prodaja tako v Aziji kot v Evropi, slabše pa v ZDA. Letos se mu bo na številnih tržiščih pridružil še model kona, ki ga je medij Top Gear že označil za eno najbolj prepričljivih električnih vozil. Opremljenost z baterijo kapacitete 64 kWh, ki skrbi za okoli 400-kilometrski doseg, in relativno ugodna cena (kona EV v Nemčiji in na Norveškem stane okoli 35.000 evrov brez subvencij) že skrbita za to, da kupci za ta modni mini SUV čakajo v vrsti. Tudi Hyundai ima pred seboj podoben izziv kot Chevrolet, saj je povpraševanje po modelu kona izjemno, trenutno pa lahko izdela le okoli 2200 vozil mesečno, pri čemer imamo Evropejci to srečo, da večina vozil, namenjenih izvozu, konča v državah EU.
Med najuspešnejša električna vozila se utegne kmalu prebiti tudi hyundai kona.
Kia
Tudi Hyundaieva »sestrična« Kia ima zelo podobno prodajno paleto in skrbi. Začetek prodaje električnega modela soul EV je nadvse spodbuden, pravo ofenzivo pa si obetajo od modela niro EV. Za oba velja, da bosta po vsej verjetnosti naslednje leto razprodana, saj sta priljubljena tako v Aziji, Evropi kot ZDA. Julija letos je bil model soul EV celo najbolje prodajani električni avtomobil v Nemčiji. Precej dobro kaže tudi t. i. priključnim hibridom podjetja, tako optima PHEV kot niro PHEV sta v zlati sredini po letošnjih prodajnih številkah.
Mercedes-Benz
Velikan iz sveta prestižnih vozil se je električnih vozil lotil precej zadržano. Pripravil je več priključnih hibridov obstoječih modelov in (če ne štejemo malčka smartfortwo electric drive) šele letos predstavil povsem električni SUV po imenu EQC, a bodo prvi kupci vozilo EQC 400 4MATIC prejeli šele prihodnje leto. Kako previdno se Mercedes-Benz loteva tržišča električnih vozil, pove tudi novica, da prodajne številke modela EQC ne bodo imperativ, saj je nemški proizvajalec odkrito priznal, da ga skrbijo morebitni garancijski zahtevki in odprava napak. Naj omenimo, da se tako vozilo kot njegove baterije proizvajajo v Nemčiji – avtomobil v Bremnu, baterije pa v obratu v mestu Kamenz. Mercedes-Benz je obenem že objavil načrte, da bo v prihodnje vozilo EQC izdeloval tudi na Kitajskem, v proizvodnem obratu v Pekingu.
Mercedes-Benz je po malčku smartfortwo preskočil celo vrsto razredov in izdelal prestižni električni SUV, skrbi pa ga zanesljivost delovanja.
Mitsubishi
Čeprav je bil malček i-MIEV leta 2009 prava revolucija, je danes Mitsubishijeva glavna električno gnana zvezda orjak oziroma kar velikan med priključnimi hibridi – outlander PHEV. Letos je namreč osmo najbolje prodajano električno gnano vozilo in absolutni prvak v razredu vozil SUV, saj najbližjega tekmeca (volvo XC60 PHEV) prekaša za dobrih 2,5-krat. Za »svojega« so ga vzeli tako Norvežani kot tudi Nemci. Kot zanimivost naj omenimo, da se malček i-MIEV, ki je prepričal skoraj 60.000 uporabnikov, proizvaja še danes – poleg tega pa je na voljo tudi v »francoski preobleki« v podobi modelov peugeot iOn ter citroën C-zero.
Nissan
Letos se bo na področju električnih vozil bržkone najbolj smejalo Nissanu, saj je po prvi polovici leta sveži model leaf že prevzel vodstvo v prodaji in bo verjetno svoj naskok pred tekmeci le še povečeval. V prvih osmih mesecih je japonski proizvajalec samo v Evropi prejel 37.000 novih naročil in poleti prodal že svoj 100.000 evropski model leaf, kar pomeni, da Nissan tako rekoč vsakih deset minut na stari celini proda enega leafa. Po svetu pa je ta najbolj prodajani električni avtomobil vseh časov že presegel številko 320.000. Spodbudna prodaja je tudi japonskega proizvajalca že gnala k iskanju dodatnih proizvodnih zmogljivosti – danes v dveh obratih izdela približno 8000 leafov mesečno, številko pa bi si želel dvigniti na 10.000. Nissan je hkrati eden redkih proizvajalcev, ki ima v svojem programu tudi električna dostavna in lahka tovorna vozila.
Skupina PSA
Skupina PSA je v zadnjih letih doživela temeljito reorganizacijo, del nje pa je tudi letos spomladi ustanovljena nova divizija za električna vozila, ki bo skrbela, da bodo vozila blagovnih znamk Peugeot, Citroën, DS in Opel v prihodnje poganjali tudi elektromotorji. Poleg že omenjenih mačkov, ki sta bila dejansko preoblečeni mitsubishi i-MIEV, je namreč PSA v preteklosti z električnimi različicami bolj dražila kot pa vabila kupce. Še najbolj uporaben je bil električni mestni dostavnik berlingo, medtem ko sta električni E-méhari in predvsem superšportnik DS E-tense skrbela za številne poželjive poglede. Opel je v preteklosti imel nekaj uspeha z modelom ampera (bratranec modela bolt EV), ampak odkar je iz okrilja GM prešel v francoske roke, se je tudi dobava omenjenega električnega vozila »posušila«. Skupina PSA pa je ena izmed tistih, ki lahko preseneti – odgovorni so namreč napovedali, da bodo na lastnih platformah razvili štiri nova povsem električna vozila in sedem novih priključnih hibridov. Prvi se bodo javnosti predstavili že prihodnje leto.
Električna vozila bo izdeloval tudi Kalašnikov
V boj za kupce električnih vozil se je nekoliko presenetljivo podal tudi ruski proizvajalec orožja Kalašnikov. Podjetje je že splavilo svoj prvi avtomobil, poimenovan CV-1. Vozilo si je zunanjo podobo izposodilo pri sovjetskem modelu 2125 kombi iz leta 1973, ki ga je izdelovala tovarna IZh. Samosvoje vozilo naj bi bilo konkurent tesli 3, saj naj bi do 100 km/h pospešilo v šestih sekundah, z enim polnjenjem baterij pa prevozilo do 350 kilometrov.
Renault
Francoski proizvajalec Renault ima z električnimi vozili že precej izkušenj, veseli pa predvsem njegova vsestranskost, saj podobno kot Nissan pokriva več segmentov vozil. Mestna igrača twizy in vsakodnevno uporabni ZOE sta lahko pogosteje videna tudi na naših cestah, medtem ko bomo v nekaterih evropskih državah lahko ugledali tudi lahki dostavnik kangoo Z.E. in čistokrvni električni dostavnik Master Z.E. Renault obljublja, da se bodo električna vozila v njegovi ponudbi v prihodnje še namnožila, konkretno, do leta 2022 naj bi jih bilo kar 20 – osem povsem električnih in 12 priključnih hibridov.
Tata Motors
Industrijski konglomerat Tata Group danes proizvaja tako rekoč vse – od soli do programske opreme, kaj kmalu pa bo tudi eden večjih proizvajalcev električnih vozil, saj se je Indija resno lotila projekta elektrifikacije prometa. Prvo državno naročilo za 10.000 električnih vozil je sredi poletja prejel prav Tata Motors, prav tako pa je podjetje bilo uspešno na 60 odstotkih razpisa za električne avtobuse. Obstoječima električnima avtomobiloma tigor in tiago EV se bo v prihodnjih mesecih pridružila večja flota električnih vozil in priključnih hibridov, ki bodo predvsem izpeljanke obstoječih modelov iris, magic, ace ter super ace. Tata Motors se bo sprva osredotočil na izdelavo cenovno dostopnejših modelov z odličnim razmerjem med ceno in dosegom, v nadaljevanju pa pripravil tudi zmogljivejša električna vozila s pričakovanim dosegom med 300 in 400 km.
Cenovno ugodni indijski električni malčki, kakršen je tata tiago EV, bi utegnili v prihodnje postati prava prodajna uspešnica.
Tesla
Enega najbolj zaželenih proizvajalcev električnih vozil ni treba posebej predstavljati, njegova prestižna modela tesla S in tesla X sta kljub zelo visoki ceni še vedno med bolj priljubljenimi električnimi vozili. A podjetje veliko stavi predvsem na manjši model tesla 3, s katerim naj bi zares stopilo na pot demokratizacije električnih vozil. Po številnih zapletih in težavah z množično proizvodnjo omenjenega modela na bi v drugi polovici leta ta »letel« s proizvodnih trakov. Če se je še v prvi tretjini letošnjega leta prodaja tesla 3 v ZDA gibala okoli 3000 avtomobilov mesečno, so jih že julija prodali 14.250, do konca istega meseca pa skupaj kar 38.000, kar je prav toliko kot tudi vseh treh najbližjih zasledovalcev v ZDA – pri čemer sta tesla S oziroma tesla X prispevala 12.000 oziroma 11.000 vozil. Vozila Tesla obožujejo tudi Norvežani, medtem ko se zdijo Nemci prav neverjetno zaščitniški in izražajo podporo domači avtomobilski industriji – v Nemčiji so julija letos prodali le 51 primerkov tesla S.
Toyota
Japonska Toyota si je ugled v industriji ustvarila predvsem z vozili na hibridni pogon. Relativno pozno je predstavila tudi prodajno uspešnega priusa kot priključnega hibrida, zato pa japonski proizvajalec obljublja, da bo že v naslednjem desetletju pripravil okoli 20 električnih vozil, zato velja biti nanj vsekakor pozoren. Trenutna prodaja električnega malčka eQ kot tudi enosedežnega urbanega vozila i-ROAD je namreč bolj kot ne butična.
Volkswagen
Čeprav se je lani okitil z naslovom najbolj prodajanega vozila na Norveškem, bo moral Volkswagnov e-golf lovoriko letos verjetno prepustiti Nissanovemu leafu, ki je v polnem zagonu. Sicer pa se e-golf in njegov manjši bratec e-up! po Evropi zelo dobro prodajata, tudi priključna hibrida golf GTE in passat GTE pridno nabirata nove kupce. Da bi se prikupil še uporabnikom onkraj luže, je Volkswagen že napovedal, da bo prihodnje modele svojih električnih vozil izdeloval tudi v ZDA in se tako izognil morebitnim visokim zaščitnim carinam. Z zanimanjem bomo spremljali tudi razvoj novih električnih vozil nemškega proizvajalca, saj je s koncepti iz družine I. D. vsekakor pokazal, da znajo biti še kako zanimivi – posebej SUV I.D. crozz in minibus po imenu I.D. Buzz.
Za Volkswagnovega I.D. buzz bi si želeli, da ohrani kar največ zunanje podobe prototipa.
Volvo
Švedski proizvajalec Volvo, ki je pristal v kitajskem lastništvu, ima ta hip eno najbolj prepoznavnih družin priključnih hibridov, saj so skoraj vsi njegovi »velikani« lahko gnani tudi na elektriko. Paleti S90, V90, XC90 ter XC60 pa se bo v prihodnjih mesecih pridružil prvi Volvov čistokrvni električar – in sicer električna različica modela XC40. Volvo je tudi že napovedal, da bo prav vsako vozilo v njegovi ponudbi od leta 2019 dalje na voljo tudi z električnim pogonom, do leta 2025 pa naj bi bila polovica njegovih vozil povsem električna.