Slovenska dolina zveriženih blokov

Objavljeno: 12.6.2018 | Avtor: Domen Savič | Kategorija: Fokus | Revija: Posebna 2018

Tehnologija veriženja blokov in kriptovalute so zadnja modna muha v dobi informacijske tehnologije. Zgodbe o finančnem uspehu, podpora znanih osebnosti, medijska vseprisotnost in hitri vstopi na globalne trge ... vse to so razlogi za vedno večje zanimanje razvijalcev projektov na eni strani in vedno večje število razočaranih uporabnikov na drugi strani.

A to ni nič novega - če smo še lani Slovenci svetovne trge naskakovali ob pomoči platform za množično financiranje (kickstarter in podobni), so letos njihovo mesto prevzele kriptovalute in zbiranje sredstev s pomočjo t.i. ICO projektov. Tako raziskave na slovenskem trgu beležijo skoraj popoln izpad dohodkov, pridobljenih s platformami za množično financiranje, saj se je kar dvaindevetdeset odstotkov vseh investicij zbralo s pomočjo kriptovalut in skladov tveganega kapitala.

Razlik med obema načinoma podpiranja novih podjetniških idej je kar nekaj, ena od glavnih je uvedba trgovanja oziroma preprodajanja žetonov določenega ICO, česar platforme za množično financiranje praviloma ne poznajo.

O poteku in logiki zbiranja sredstev s pomočjo kriptovalut smo v Monitorju že pisali, tokrat pa se bomo posvetili tehnologiji veriženja blokov (blockchain), praktični implementaciji te tehnologije v vsakdanjem življenju in preverili, kako daleč so rešitve na posameznih področjih ter skušali odgovoriti na vprašanje – kakšne bodo posledice te podatkovne revolucija na družbo in posameznika?

Veriženje blokov – odgovor na vse?

Tehnologija veriženja blokov predstavlja nov način vzpostavljanja in zagotavljanja zaupanja med udeleženci v decentraliziranem sistemu. Posamezni zapisi so shranjeni v t.i. blokih – enotah, ki so opremljene z datumom nastanka in povezavo do prejšnjega bloka. To jih povezuje v verigo, hkrati pa nakazuje časovno premico nastanka, kar omogoča preverjanje resničnosti zapisa.

Vsak blok je kriptografsko zaščiten, vanj pa je mogoče zapisati različne informacije – od finančnih transakcij do podatkov o avtorstvu oziroma drugih podatkovnih enot. Ker so posamezni bloki povezani v verigo, jih po zapisu ni mogoče spreminjati, kar pomeni, da rešujejo izziv zaupanja in potrjenih informacij.

Zakaj je to revolucionarno? Ker ta model obrača na glavo klasično shranjevanje podatkov, kjer se podatki shranjujejo na enem mestu in jih je zato lahko relativno enostavno ponarediti, spremeniti oziroma uničiti. Tako je razumljivo navdušenje, ki ga ob preizkušanju zmogljivosti te tehnologije občutijo udeleženci panog, ki sedaj veliko energije in truda potrošijo za zagotavljanje pristnosti, zasebnosti in varnosti v določenih poslovnih in gospodarskih procesih.

A je potrebno upoštevati, da tudi na tem področju revolucija pregovorno je svoje otroke. Industrija veriženja blokov se poleg razvijanja projektov ukvarja tudi z zagotavljanjem verodostojnosti in splošnega razumevanja med politično in splošno populacijo. Za vsesplošno uporabo v vsakdanjem življenju ni dovolj samo kreativna energija razvijalcev, temveč mora priti tudi do političnega konsenza in razumevanja tehnologije pri končnih uporabnikih.

Luka Perčič, razvijalec tehnologije veriženja blokov

Ali misliš, da se bo tehnologija veriženja blokov kdaj znebila enačaja s kriptovalutami? Kdaj? Kaj bi se moralo zgoditi?

Ob vsaki rasti cene kriptovalut opazimo sorazmerno širitev pojma pomena besede »blockchain« čez vse obstoječe ideje in podatkovne strukture. Podoben fenomen smo že doživeli ob rasti cen leta 2013. Osebno verjamem da tako kot takrat, bo tudi tokrat večina podjetij, ki ne uporablja kriptovalut, umaknila »blockchain« nalepko, ko ta na trgu ne bo več predstavljala marketinške prednosti.

Kaj dela tehnologijo veriženja blokov tako revolucionarno?

Primarni problem, ki ga blockchain rešuje, je preprečevanje dvojne porabe denarja; ker je v takem primeru lahko samo eno nakazilo legitimno, se je treba odločiti, kateremu vrstnemu redu nakazil bomo sledili.

Ker pa gre za decentralizirano omrežje, ki nima centralne avtoritete, vrstni red določajo t. i rudarji. Rudarji so anonimni subjekti, ki rešujejo enačbe posameznih blokov in nam rešitev enačbe ponujajo kot matematični dokaz o opravljenem delu, s katerim določijo vrstni red, za dokaz pa prejmejo nagrado (v obliki kriptovalut).

Nagrade so pomembne, saj vzdržujejo decentralizacijo celotnega sistema. Kovanec, ki predstavlja matematični dokaz o opravljenem delu, nudi decentraliziran dokaz redkosti in se kot tak lahko uporablja za namene pošiljanja vrednosti neposredno med dvemi osebami.

Kasneje smo poleg dodatnih kriptovalut dobili še žetone, ki jezdijo na blockchainu, ampak se ne porabljajo za nagrado rudarjem. Take žetone lahko nato različna omrežja uporabijo za plačevanje in zalaganje ter tako spodbujajo svoje uporabnike, da spodbujajo uporabo omrežja pri drugih. Ker je sistem decentraliziran in se ga zlepa ni mogoče omejiti, so te kovance in žetone borze valut pripravljene prevzemati oziroma menjavati in jim tako zagotavljati likvidnost.

Kaj tehnologiji veriženja blokov še manjka, preden bi bila pripravljena za široko rabo?

Primarna infrastruktura; ker nimamo več posrednikov, moramo za varnost ključev sedaj poskrbeti sami; varnost pred hekerji, pa tudi varnost pred samim sabo, problemi nasledstva zasebnih ključev, ki branijo tvoja sredstva. Dodatno pa menjalnice z decentraliziranimi poravnavami, zato nam jim uporabnikom ni več treba več zaupat ključev, katere hekerji tako radi ukradejo.

So področja, ki jim je tehnologija veriženja blokov bolj pisana na kožo? Katera so in zakaj?

Blockchain je orodje, ki nam omogoča ustvarjanje kovanca, ki ga nato lahko razpošiljamo v skladu s pravili rabe, določeni v pametnih pogodbah. Tako ni potrebe po posrednikih in regulatorjih, ki omejujejo in preprečujejo uporabo novih tehnologij.

Lahko bi rekli, da veriženje blokov potrebujejo tista področja, ki so sedaj omejena s pretirano regulacijo, ki dela več škode kot koristi, in področja, kjer centralne strukture, ki sicer v teoriji opravljajo dobro delo, v praksi dušijo razvoj panoge.

Drugi izziv je poenostavitev uporabe in uporabniška izkušnja. Trenutno tehnologija veriženja blokov in kriptovalute predstavljajo sorazmerno visok vstopni prag za posameznika, ki skuša vstopiti na to področje. Nerazumevanje posledično vodi tudi do velikega števila različnih zlorab in različnih oblik kriminala, kjer nepridipravi izkoriščajo neuke množice.

Veriženje blokov in kriptovalute

Treba je pojasniti pomembno razliko – med tehnologijo veriženja blokov (blockchain) in kriptovalutami. Čeprav se zdi, da sta pojma neločljivo povezana, gre povezava bolj ali manj samo v eno smer. Kriptovalut brez tehnologije veriženja blokov res ne bi moglo biti, a taista tehnologija se lahko in dejansko se uporablja tudi v projektih, ki so s kriptovalutami povezani samo bežno ali pa sploh ne.

To je pomembno tudi zaradi izziva vpeljevanja blockchain tehnologije v širšo družbo, kjer naj bi ta tehnologija zaradi svojih lastnosti reševala izzive na področju kibernetske varnosti, zaupanja, preverljivosti in kibernetske zasebnosti.

Zaradi trenutnega navdušenja nad kriptovalutami se to pozablja, hkrati pa nestabilnost trga kriptovalut ogroža razumevanje tehnologije veriženja blokov. Potencialna težava je namreč v tem, da bo skupaj z zamrtjem zanimanja za kriptovalute zamrlo še zanimanje za tehnologijo, na kateri kriptovalute uspevajo.

A kot smo omenili v uvodu, se politične razmere na področju kriptovalut hitro spreminjajo, države po vsem svetu pospešeno pišejo regulatorne okvire, s katerimi skušajo kriptovalute spraviti v okvire klasične ekonomije, obenem pa razmišljajo o praktičnem uvajanju tehnologije veriženja blokov, ki ni povezana s finančnimi mehanizmi.

Veriženje blokov in slovenska politika

V Sloveniji sta zanimanje za tehnologijo veriženja blokov izrazila tako zasebni kot tudi javni sektor. Vlada republike Slovenije je namreč že poleti 2017 začela sestavljati Iniciativo Blockchain Slovenija, s katero vlada »izkoristi razvojne priložnosti informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) in interneta, ter tako postane napredna digitalna družba in referenčno okolje za sistemske rešitve ter uvajanje inovativnih pristopov pri uporabi digitalnih tehnologij.«

Dodajajo, da »analitiki o tehnologiji Blockchain, ki ji rečemo tudi tehnologija veriženja blokov, menijo, da gre za eno najpomembnejših inovacij na področju internetnih tehnologij. Njena prednost so zaupanje, večja hitrost transakcij, decentralizacija in transparentnost,« ter ji napovedujejo, da bo »botrovala drugi internetni revoluciji, ki se bo pokazala v novih načinih poslovanja v različnih sektorjih gospodarstva, financ in javne uprave.«

Vlada je prepričana, da naj bi »njena raba temeljito preoblikovala vsakdanja opravila posameznika, podjetij in družbe kot celote. Prepričani smo, da bo imela tehnologija Blockchain velik pozitiven vpliv tudi na dvig kakovosti življenja, saj je njen vpliv moč implementirati tudi na področje zdravstva, sociale in varnosti. Ob dejstvu, da smo se v Sloveniji odločili, da je naš strateški cilj postati zelena referenčna država za digitalno tehnologijo, vidimo v tehnologiji Blockchain priložnost, izziv in eno izmed poti k cilju.«

Hkrati se vlada republike Slovenije pojavlja tudi na drugih področjih, povezanih s tehnologijo blockchain in kriptovalutami, saj so njeni predstavniki aprila 2018 sodelovali na prvem dogodku nevladne organizacije Blockchain Alliance Europe na Bledu, kjer so s predstavniki kriptoprojektov debatirali o regulaciji ter zakonodaji tega področja.

Pri teh pobudah pa ni sama. Tudi Evropska unija se vedno bolj resno ukvarja s politično komponento kriptovalut in nove tehnologije veriženja blokov, med drugim je dvaindvajset držav članic v začetku aprila 2018 podpisalo Evropsko blockchain partnerstvo, znotraj katerega si bodo države prizadevale za »izmenjavo izkušenj in dobrih praks in za podporo razvoja tehnologije veriženja blokov v javnih in zasebnih ustanovah«.

Gledano globalno tako Evropska unija prehiteva Združene države Amerike, ki so pregovorno vodilne na področju informacijske tehnologije. Tokrat so razmere drugačne in Evropska unija na tem področju tekmuje s Kitajsko, Arabskimi emirati in Južno Korejo, ki na tem področju vodijo tako po številu uporabnikov kot tudi po odnosu politike do tega pojava.

Aktivna je tudi civilna družba, ki se združuje v več neformalnih gibanj in formalnih društev – največje društvo na tem področju je Bitcoin društvo Slovenije, ki pripravlja izobraževalne dogodke, spodbuja uporabo tehnologij veriženja blokov in skrbi za približevanje tega fenomena splošni populaciji.

Veriženje blokov in slovenska industrija

Hkrati se vedno več podjetij iz klasičnih industrij spogleduje s tehnologijo veriženja blokov in kriptovalutah s strani klasične industrije. Tako so tudi v Sloveniji uveljavljena podjetja, ki tako ali drugače vlagajo v tehnologijo veriženja blokov in kriptovalute ter skušajo s tem zajahati trende.

Tako recimo Eta iz Kamnika in mlekarna Celeia sodelujeta pri projektu OriginTrail, Zavarovalnica As pri projektu Iryo Network, ELES in Petrol pa sodelujeta pri projektu Enerchain. Medtem ko podporniki tehnologije veriženja blokov razumejo partnerstva kot dokaz, da ta tehnologija prebija v ospredje in da brez nje kmalu ne bo šlo več, pa kritiki opozarjajo, da gre lahko tudi za preprosto marketinško potezo brez resnih posledic.

A tudi industrija veriženja blokov ne počiva. Slovenska scena veriženja blokov je eksplodirala leta 2017, kar je logično – cena kriptovalut je v prejšnjem letu dosegala vrtoglave zneske, in to je podpornikom in razvijalcem projektov dajalo občutek, da bo rast trajala v neskončnost.

To se seveda ni zgodilo, saj so malo po novem letu vsi tečaji strmoglavili, med pisanjem tega članka pa se kaže le počasno popravljanje rasti. To je seveda pomenilo, da projekti v zadnjem času niso tako zlahka prišli do visokega zneska zbranih sredstev, kar je spremenilo način nagovarjanja potencialnih podpornikov.

Tako trenutno ni več dovolj, da skupina napiše predstavitev projekta (t.i. whitepaper), na spletno mesto naniza nekaj svetovalcev projekta in s tem dobi večmilijonsko podporo, kar se je dogajalo še pred nekaj meseci.

Trenutno podporniki poleg tega zahtevajo še vsaj vzpostavljena partnerstva s podjetjih, ki delujejo na istem področju, in delno delujoči končni izdelek, kar je precej otežilo pojavljanje novih projektov, je pa na drugi strani zvečalo zanimanje uveljavljenih podjetij na trgu in izboljšalo kakovost projektov ICO.

Slovenski jagodni izbor

Projekte smo navedli po abecedi in jih skušali predstaviti sistematsko. Opozarjamo vas, da pričujoči članek ni mišljen kot investicijski nasvet, avtor članka pa nima vloženih lastnih sredstev v nobenega od omenjenih projektov.

Hkrati smo projekte razdelili v dve kategoriji. Najprej so navedeni projekti, ki rešujejo konkretne probleme v klasični industriji, nato pa še projekti, ki se ukvarjajo z izzivi v industirji kriptovalut. Razlike med njimi so velike predvsem zaradi dejanske implementacije – klasične industrije za novince predstavljajo večjo težavo kot industrija kriptovalut, ki jo ti projekti na neki način soustvarjajo.

Še enkrat ponavljamo, da izbor ne predstavlja investicijskega nasveta, da to ni recenzija in kvalitativna ocena projekta, temveč skušamo prikazati pestrost scene in domiselnost rešitev izzivov na različnih področjih gospodarstva in družbe. Hkrati smo se v naboru omejili na projekte, ki trenutno ne nabirajo sredstev za financiranje s pomočjo postopka ICO.

Veriženje blokov v klasičnih industrijah

Tehnologija veriženja blokov napoveduje revolucijo v čisto vsaki obstoječi industriji, z reševanjem obstoječih težav določene industrije oziroma ustvarjanje novih funkcij ter sposobnosti.

Čeprav se določeni projekti osredotočajo na strogo ekonomske rešitve in ponujajo enostavnejši način denarne izmenjave, lahko med projekti zasledimo tudi rešitve, ki se v prvi vrsti ne ukvarjajo z ekonomijo, temveč tehnologijo veriženja blokov uporabljajo za zagotavljanje večje varnosti, zasebnosti, boljšo sledljivost izdelkov in drugo.

CargoX

CargoX skuša blockchain tehnologija vpeljati na področje ladijskega transporta, in sicer z uveljavitvijo pametnega tovornega lista. Tehnologija Blockchain bo tu pomagala pri preprečevanju zlorab, ponarejanja strokovne dokumentacije in omogočala hitrejšo izmenjavo podatkov med pošiljatelji in prejemniki tovora.

Konkurenca na globalnem področju je velika, saj skuša enak izziv transportne industrije rešiti več podjetij po svetu, med drugim pa se za rešitve te vrste zanimata tudi globalni transporter Maerks in digitalni velikan IBM.

Ekipa CargoX je konec letošnjega januarja uspešno končala ICO zbiranje sredstev in za razvoj projekta prejela dobrih pet in pol milijona evrov.

Datafund

Ekipa podjetja Datafund se ukvarja z varovanjem osebnih podatkov v digitalnem svetu. Rešitev ponuja trženje lastnih osebnih podatkov za končne uporabnike in varno ter koristno uporabe teh podatkov s strani podjetij, ki jih ti podatki zanimajo.

Varovanje zasebnosti v digitalnem svetu predstavlja eno najbolj zanimivih in nerazdelanih področij, kjer se trkajo različne zasebnostne zakonodaje, apetiti industrije in pravice digitalnega državljana.

Datafund je novembra 2017 uspešno končal zbiranje sredstev in za razvoj projekta prejel 600 enot kriptovalute eter (ETH).

Hive Project

Hive Project se loteva področja bančnih storitev in faktoringa. S tehnologijo blockchain skušajo reševati probleme zaupanja in stroškovne učinkovitosti ocenjevanja terjatev in obdelovanja transakcij, saj ta postopek trenutno poteka zelo počasi, obenem pa so z njim povezani visoki stroški.

Globalno gledano tehnologijo blockchain za zagotavljanje istovetnosti bančnih postopkov razvijajo v veči državah, med drugim se s podobnimi zamislimi igrajo tudi v večjih globalnih bančnih konglomeratih, kot je JPMorgan Chase.

Ekipa Hive Project je avgusta 2017 uspešno končala zbiranje sredstev ICO in za razvoj projekta prejela skoraj sedem milijonov evrov.

InsurePal

InsurePal deluje na področju zavarovalništva. S projektom skuša ekipa razviti platformo, ki bo ponujala zavarovalniške module s pomočjo sheme preprečevanja zavarovalniških goljufij. Hkrati skuša rešiti izziv anonimnih transakcij na področju kriptovalut, ki so že večkrat pripeljale do izgube vloženih sredstev.

Zavarovalništvo je ena od najbolj nasičenih industrij, ki jo skušajo na različnih koncih podpreti z blockchain tehnologijo, saj je problem zaupanja in verodostojnosti največji prav pri zavarovalniških goljufijah.

Ekipa InsurePal je januarja 2018 uspešno zaključila zbiranje sredstev ICO in za razvoj projekta prejela dobrih štirinajst milijonov evrov in pol.

OriginTrail

Projekt OriginTrail si je zadal za izziv sledljivost prehrambenih izdelkov. Izvor hrane je namreč z vedno večjim številom poceni predelane hrane dvomljivega izvora vedno pomembnejši, OriginTrail pa skuša z blockchain tehnologijo končnemu kupcu omogočiti enostavno preverjanje vira prehrambenih izdelkov in zmanjšati možnost ponarejanja sledi hrane.

Prehrambena industrija budno spremlja razvoj blockchain projektov, med drugim globalne trgovinske verige vstopajo na ta trg, tudi ameriški Walmart in IBM.

Ekipa OriginTrail je januarja 2018 uspešno končala zbiranje sredstev ICO in za razvoj projekta prejela slabih osemnajst milijonov evrov.

SportyCo

Platforma SportyCo se osredotoča na podpiranje in financiranje razvoja mladih športnikov. Podporniki projekta mladim športnikom omogočijo razvoj in rast, v zameno pa dobivajo del zaslužkov, ki jih športniki prejmejo v obliki nagrad, sponzorskih pogodb in drugih virov financiranja.

Gre torej za razvoj platforme za mikrofinanciranje, pri čemer se tehnologija blockchain uporablja za zagotavljanje istovetnosti donacijskih pogodb in enostavno prispevanje donacijskih sredstev za športnike.

Ekipa SportyCo je decembra 2017 uspešno končala ICO zbiranje sredstev in za razvoj projekta prejela štiri milijone evrov.

Suncontract

Suncontract se ukvarja s področjem preprodajanja električne energije. Tehnologija veriženja blokov je osnova za vzpostavitev tržnice, na katerih uporabniki kupujejo in prodajajo električno energijo, z njo pa skušajo nadomestiti obstoječe mehanizme preprodaje na tem področju.

Trženje električne energije je eden od zanimivejših trgov, prav tako novosti zanimajo obstoječo industrijo, ki skuša rešiti iste težave. Poleg hitrejšega in predvsem bolj razširjenega trgovanja z električno energijo predstavlja tehnologija veriženja blokov na področju električne energije tudi izziv pri vedno večjem uvajanju pametnih IOT naprav in merjenju emisij elektrarn.

Ekipa Suncontract je avgusta 2017 uspešno končala ICO zbiranje sredstev in za razvoj projekta prejela dobrega milijon in pol evrov.

Viberate

Tudi glasbena industrija razmišlja o reševanju težav s tehnologijo veriženih blokov. Od odpravljanja preprodajanja vstopnic na črnem trgu do reševanja težav s ponarejenimi vstopnicami in enostavnejšega iskanja novih talentov ter vzpostavljanja novih poslovnih stikov v industriji.

Viberate skuša vzpostaviti platformo, na kateri lahko glasbeniki objavljajo svoje glasbene izdelke in se na tak način predstavljajo zainteresirani javnosti. Producenti dogodkov lahko s pomočjo Viberate platforme spoznajo nove talente in jih vključijo v svoje dogodke, lastniki dvoran in drugih prostorov za organizacijo dogodkov pa lahko prek platforme svojo lokacijo ponudijo v najem.

Ekipa Viberate je septembra 2017 uspešno končala ICO zbiranje sredstev in za razvoj projekta prejela skoraj deset milijonov evrov.

Veriženje blokov v industriji veriženja blokov

Nato so tu še projekti, ki se ukvarjajo predvsem z industrijo veriženja blokov in poslovanja z njimi. Zaradi hitrega širjenja in vedno večjega zanimanja posameznikov in skupin se je namreč hitro pojavilo več izzivov za potencialne podpornike projektov in njihove razvijalce, na drugi strani pa vedno večje število projektov, ki se ukvarjajo s težavami te novonastale industrije.

Zato se število projektov, ki gradijo nove kriptomenjalnice, rešujejo težavo zagotavljanja varnega okolja za poslovanje oziroma razvijajo orodja za enostavnejše kriptoposlovanje lahko primerja s številom projektov veriženja blokov, ki skušajo uspeti v klasičnih industrijah.

Cofound.it

Slovenska platforma Cofound.it skuša reševati izzive enostavnejšega zbiranja denarja za kriptoprojekte. Tako ima Cofound.it hkrati lastnosti platforme za mikrofinanciranje in poslovnega inkubatorja, kjer drugim pomagajo razvijati nove storitve in produkte.

Kot rečeno, se tudi na področju decentraliziranih kriptovalut vedno znova pojavljajo težnje po določeni centralizaciji, ki olajšujejo delo podpornikom projektov, izboljšujejo uporabniško izkušnjo in pomagajo pri zagotavljanju varnosti.

Ekipa Cofound.it je maja 2017 uspešno končala ICO zbiranje sredstev in za razvoj projekta prejela trinajst milijonov evrov.

Hedge

Tudi Hedge poskuša uspeti z vzpostavitvijo novega načina zbiranja in podpiranja ICO projektov, ki bo pomagala podpornikom z napovedovanjem trendov, opozarjanjem na izgube in svetovanjem glede razprševanja denarnih sredstev.

Ekipa Hedge je oktobra 2017 uspešno končala ICO zbiranje sredstev in za razvoj projekta prejela dobrih 6000 kriptovalute eter.

Iconomi

S podobnim izzivom se ukvarja tudi eden najstarejših slovenskih projektov ICO – Iconomi. Ekipa se osredotoča na enostavnejše investiranje v kriptosklade, to pa uporabnikom omogoča hitrejše razprševanje sredstev.

Ekipa Iconomi je septembra 2017 uspešno končala ICO zbiranje sredstev in za razvoj projekta prejela dobrih osem milijonov evrov in pol.

Quantum

Projekt Quantum se loteva vpeljave deflatorne kriptovalute, ki skozi čas pridobiva na vrednosti skozi deflacijo. Avtorji projekta namreč na določeno časovno obdobje uničujejo kovance te kriptovalute in tako dvigujejo vrednost kovancem, ki še ostajajo na trgu.

Projekt Quantum je maja 2017 uspešno končal ICO zbiranje sredstev in za razvoj projekta prejel dobrih tri milijona evrov.

Rialto

Tudi Rialto se ukvarja s tehnologijo vlaganja v kriptovalute, pri tem pa stavi na razlike med posameznimi menjalnicami. Z algoritmi tako uporabniku pomagajo, da v čimkrajšem času izvede čim več menjav in tako zasluži z razlikami med posameznimi tečaji.

Projekt Rialto je julija 2017 uspešno končal zbiranje sredstev ICO in za razvoj projekta prejel osem milijonov evrov.

Tokens

Za projektom Tokens stoji kot vodja ekipe Damjan Merlak, ki se je lani s kolegom Nejcem Škodričem uvrstil na listo najbogatejših Slovencev. Projekt Tokens se ukvarja z izboljšanjem modela kriptomenjalnice, kjer bo poudarek na zanesljivosti, zasebnosti, varnosti in enostavni rabi.

Eden največjih izzivov pri trgovanju s kriptovalutami je namreč prav zagotavljanje stabilnega poslovnega okolja, saj je ravno največja prednost – decentralizacija – pripeljala do izredno nevarnega okolja, v katerem lahko posameznik hitro izgubi denar.

Ekipa Tokens je novembra 2017 uspešno končala zbiranje sredstev ICO in za razvoj projekta prejela dobrih dvanajst milijonov evrov.

Veriženje blokov v prihodnosti

Eno od najtežjih vprašanj, s katerim se srečujejo tako kritiki kot podporniki tehnologije veriženja blokov in kriptovalut, je seveda napovedovanje prihodnosti. Izredno hiter razvoj, skoraj sekundne spremembe in veliko število premikajočih se delcev to onemogočajo, hkrati pa delajo to področje še bolj zanimivo.

A hkrati so zadeve v svoji nepredvidljivosti izredno predvidljive. Če pogledamo razvoj informacijskih tehnologij v preteklosti, hitro ugotovimo, da skoraj vse sledijo podobnemu cikličnemu razvoju, ki ima več faz.

Revolucija veriženja blokov

Veriženje blokov naj bi revolucionariziralo skoraj vse trenutne industrijske panoge, predvsem tiste, ki temeljijo na preverjenih informacijah, zaupanju in velikem številu transakcij.

Finančna industrija

Veliko projektov, ki trenutno ponujajo rešitve veriženja blokov, se osredotoča na finančno industrijo. Delno je razlog v širokem naboru rešitev, ki jih lahko ponudijo na tem področju, delno pa razlogi ležijo v potencialno visokem poplačilu, če bo rešitev uspešna.

Javna uprava

Drugo zanimivo polje je javna uprava, saj ima veliko število neoptimiziranih procesov, ki temeljijo na zaupanju in preverljivih informacijah. Hkrati gre za področje, kjer zaradi različnih regulativ po vsem svetu lahko dobijo priložnost tudi domači razvijalci.

Zdravstvo

Ne glede na to, ali govorimo o javnem ali zasebnem zdravstvu, je to panoga, ki temelji na zaupanju, varovanju informacij in preprečevanju zlorab visoko občutljivih podatkov. Hkrati razpršena regulativa po svetu omogoča prisotnost na več trgih, kjer lahko zaradi različnih zakonodaj projekti tehnologije veriženja blokov poskusijo uspeti.

Trgovina

Podobno kot finančna industrija se tudi industrija trgovanja ukvarja z zagotavljanjem preverljivih in hitro izvedljivih finančnih in blagovnih menjav. Veriženje blokov naj bi tukaj pomagalo tako pri plačilih s kriptovalutami in s pomočjo pri zagotavljanju informacij o blagu.

Energenti

Upravljanje z omrežji energentov bi se lahko z uporabo tehnologije veriženja blokov zelo pocenilo. Hkrati bi poenostavilo preprodajo shranjenih energentov med manjšimi porabniki, saj bi lahko delovali brez vpletanja centraliziranih posrednikov.

V prvi fazi se tehnološki navdušenci vsaj po svoje spopadajo z izzivi in na trgu začno ponujati rešitve zanje. Ustvarjajo se nove priložnosti za investitorje, »stara« industrija postane zaskrbljena in skuša na različne načine doseči, da se novosti ne bi preveč razširile. Ko (ali bolje rečeno, če) se novost vseeno prime, se »stara« industrija trudi, da bi jo vključila v svoje delovne procese. In ko nova industrija postane »stara« industrija.

Lahko bi rekli, da je tehnologija veriženja blokov šele v prvi fazi. Sicer se že kažejo posamezni indici druge in tretje faze, a se zaenkrat resni premiki za integracijo tehnologije veriženja blokov še niso zgodile. Delno leži krivda v že večkrat omenjeni dereguliranosti trga, ki vleče za sabo kup načinov zlorab, obenem je problem tudi v človeški naravi, ki skuša na hitro obogateti in pri tem ignorira pravila in logiko ekonomije.

Če se je tudi vam zazdelo, da smo v tem članku dosedaj prevečkrat povezali svet ICO razpršenega zbiranja denarja in same tehnologije veriženja blokov, ki služi kot osnova, je zaenkrat žalostno dejstvo, da se večina projektov veriženja blokov trenutno tako ali drugače povezuje s kriptovalutami.

Temu botruje dejstvo, da se posamezni projekti za ICO zbiranje sredstev odločajo predvsem zaradi trenutne aktualnosti tega področja, bodisi to počnejo zaradi pomanjkanja zakonskih in predvsem davčnih podlag, ki omogočajo lažje skrivanje pred davčnimi uradi.

Še več – med projekti, ki uporabljajo tehnologijo veriženja blokov se znajdejo tudi taki, ki veriženje blokov izkoriščajo bolj ali manj samo za marketinški učinek, brez resnega premisleka o tem, kakšne probleme rešujejo z njim in predvsem, zakaj so problemi brez tehnologije veriženja blokov nerešljivi.

A vseeno se že danes potencialne implementacije tehnologije veriženja blokov, ki presegajo »enostavno« zbiranje sredstev in vlaganja v kriptovalute. Ker gre za kompleksno področje, ki spreminja celotno vertikalo od razvijalcev, zakonodajalcev, končnih uporabnikov in posrednikov, je treba biti na tem področju potrpežljiv in hkrati upoštevati, da morajo vsi udeleženci v procesu opraviti svoje delo. Dokler ga ne bodo, bo veriženje blokov na žalost še vedno najbolj podobno računalniški igri. Virtualna izkušnja brez resnih oziroma dolgotrajnih posledic.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki