Monitorjeva ekipa je že zelo kmalu spoznala, da so neodvisni in nepristranski testi strojne in programske opreme tisto, kar bralci potrebujejo. Še posebej zato, ker v tistih časih pač ni bilo interneta, bi lahko dodali danes.
Monitor ni bil prva računalniška revija v našem prostoru (Slovenija, Jugoslavija), nikakor ne. Pionirja sta bila beograjski Računari in slovenski Moj Mikro, čeravno je pred Mikrom obstajalo še nekaj kratkotrajnih zvezd, denimo (dokaj akademska) revija Bit.
Osebni računalniki so postali vseprisotni, enako tudi telefoni, strežniki so odšli v oblak. Novih tehnologij, ki spreminjajo naš vsakdan in bodo to počele še desetletja, je neskončno.
Pri Monitorju smo trdno prepričani, da je najpomembnejša nova tehnologija, od katere bomo prav kmalu odvisni vsi – električni avtomobil. To področje zato v zadnjih petih letih precej natančno spremljamo.
Kakšnih 15 let bo tega, kar so računalniki postali del naše vsakdanjosti. To niso več naprave, s katerimi se navdušenci igrajo, temveč pripomočki, s katerimi bolj ali vsi delamo ali pa smo od njih vsaj zelo odvisni. Hkrati je v vseh teh letih računalništvo postalo tako zelo zapleteno, da se v njegovem drobovju težko znajdejo tudi tisti, ki od tega živijo. Kar je ne nazadnje vidno tudi iz množice (varnostnih) lukenj, ki jih svetovni programski giganti (Microsoft, Google, Apple) redno in zelo pogosto krpajo.
Revija živi. Koncept, ki ga pripraviš ob njeni splavitvi, uredniška politika, dizajn, ki je aktualen takrat, vse se spremeni, ker se spreminja svet okoli nas. Spreminjajo se pričakovanja bralcev, spreminja se izbor avtorjev, v tehnološkem svetu pa se še posebej spreminja – tehnologija.
S satelitskim internetom je bilo do vstopa podjetja SpaceX podobno kot z električnimi avtomobili. Saj so obstajali, a v svoji mikroniši in brez vidnosti v širši javnosti. Tehnološki napredek in povečano zanimanje zanje skupaj z dobrim marketingom pa so tehnologijo približali sleherniku. Prihodnje leto bojda tudi pri nas.
Čeprav je optično vlakno edini pravi širokopasovni medij, ki bo tudi na dolgi rok izključevalo druge danes poznane tehnološke možnosti, vsi mobilni in nomadski uporabniki prisegajo na uporabo celičnih radijskih omrežij. Le tako je namreč mogoča osvoboditev od informacijske vrvice, ki jih veže ob mizo.
Cilj je isti, poti do njega pa je več. Širokopasovni dostop do interneta lahko dobimo po optičnih vlaknih, telefonskih paricah ali kabelskem omrežju. Čeprav so optične povezave najhitrejše, ima vsaka tehnologija svoje prednosti in slabosti. Vsaj ko pridemo iz laboratorijev v resnični svet. Kljub jasnim trendom v smeri optičnih povezav se tudi druge tehnologije še vedno uporabljajo, nameščajo in razvijajo.
Čeprav so stari že skoraj štiri leta, so nezamenljivi žetoni svoj zenit dosegli letos. Digitalni certifikati lastništva digitalnih vsebin, ki domujejo na decentraliziranih verigah blokov, se ne prodajajo več le v igrah. Rekordni posli se sklepajo v milijonih dolarjev, v zameno pa dobimo unikaten digitalni zapis – ki ga lahko vsakdo skopira, a še vedno je kupec edini lastnik. Kako to deluje?
Žetoni NFT so trenutno najbolj vroča stvar v svetu računalništva. Gre za novo vrsto zbirateljstva, ki obrača milijone. Digitalne dobrine je brez izgube kakovosti mogoče kopirati neštetokrat, zato lastništvo doslej ni imelo posebne vrednosti. Če sliko, video, zvok ali praktično karkoli drugega (digitalnega) opremimo z žetonom NFT, se situacija v hipu spremeni. Postanemo lastniki digitalne Mone Lize.
Cenejši telefoni so za uredništvo Monitorja naprave, katerih cene ne presegajo 300 EUR. Ta del tržišča je bil včasih enako raznolik kot boji za prodajo najdražjih naprav. Zadnja leta pa smo priče vse večji konsolidaciji in resnično le navidezni izbiri.
Moderni znanstveni dosežki nas lahko s svojo bleščavo tolikanj zaslepijo, da sploh ne opazimo ramen, na katerih stojijo. Danes vsi od študentov do Nobelovih nagrajencev pri svojem raziskovalnem delu uporabljajo dosežke informacijske tehnologije. Ne gre samo za urejevalnike besedil in elektronsko pošto, današnjo znanost podpirajo algoritmi, kode, zbirke in iskalniki, ki so sami po sebi genialne iznajdbe – in često po krivici prezrte.
Spet je tisti čas, ko se o bitcoinu in kriptovalutah govori na vsakem koraku, in če bi bili časi normalni, bi se tudi pri frizerju. Sredi decembra je bitcoin dosegel rekordno vrednost, potem pa jo je v mesecu dni še podvojil. Od zadnjega vlakca smrti so minila tri leta, v tem času pa se je na področju kriptovalut precej spremenilo. Človeška psihologija pač ne.
Bitcoin je skupaj z drugimi kriptovalutami spet v središču pozornosti. Zdi se, da so mu negotovi časi dali dodatnega zagona in vsi bi radi bili na vlaku, ki pelje do dodatnega zaslužka oziroma oplemenitenja vloženih prihrankov. Čeprav ga v zadnjem času precej primerjajo z zlatom, je zaradi njegove nepredvidljivosti pri vlaganju treba biti previden. Analitično previden.
Če lahko sodim po zapisih mojih dvanajstih sodelavcev na naslednjih straneh, je bilo leto 2020 – zanimivo. Verjetno res ne najboljše, vsekakor pa ne depresivno in moreče, kot si ga verjetno predstavlja marsikdo. Prednost navdušenja nad tehnologijo je pač v tem, da je v njej vedno moč najti nekaj novega, tudi takrat, ko se preostali svet zapira in sesuva.
Tisti avto, ki naj bi največjega proizvajalca vozil usmeril v svetlo prihodnost, je končno zapeljal tudi po slovenskih cestah.
Verjetno vsi vemo, da je elektrika v primerjavi z bencinom in dizlom »skoraj zastonj«. Verjetno ste tudi že slišali, da je podobno tudi s stroškom rednih servisov električnega avtomobila. Kot tudi to, da je njegovo polnjenje »malce« bolj zapleteno in dolgotrajno, kot smo tega vajeni pri avtomobilih z notranjim izgorevanjem.
Navkljub počasnem preboju, je uspešnost nekaterih modelov električnih vozil prebudila celo veliki in okorni Volkswagen. Bosta koronski leti tudi zaradi tega postali električno prelomni?
Povsem mogoče je, da v času, ko berete ta članek, delate od doma. Upam, da ne buljite v prenosnik na kuhinjski mizi, ampak da ste si uredili domačo pisarno, kot se šika. Takšno z velikim monitorjem, ki vas bo naredil bolj produktivne, in s takšnim, kot ga vaša družina tudi zasluži.
Igričarstvo je že dolgo časa v vzponu – industrija računalniških iger je v dobrih desetih letih podvojila svojo vrednost. S tem je vredna več, kot če bi združili vso glasbeno in filmsko produkcijo. In to vse po lanskih podatkih – letos, v letu, zaznamovanem s koronavirusom, pa računalniške igre žanjejo nove uspehe in razširjajo krog ljubiteljev ter aktivnih igralcev računalniških iger.
Izbira Applovega prenosnika je odvisna od navezanosti na operacijski sistem Windows. Če smo na slednjega službeno ali osebno navezani, je na trgu za isto ceno na voljo precej celo bolje opremljenih, dovršeno oblikovanih in na sploh kakovostnih prenosnikov drugih proizvajalcev. V nasprotnem primeru, ko nas nič ne omejuje pri želji za optimalno navezo programske in strojne opreme, pa boljšega trenutka za nakup prenosnega računalnika z logotipom ugriznjenega jabolka kot zdaj še ni bilo.
Ob koncu poletnih počitnic se jeseni marsikdo spravi k nakupu novega računalnika, zato smo se pri Monitorju lotili večjega preizkusa računalnikov, namenjenih domačim uporabnikom.
Včasih je bil svet preprost, televizorji pa s katodnimi cevmi. Ko nam je razvoj prinesel LCD, so se zdeli kot mana z neba: tanki, varčni, brez utripanja. Naslednji korak so bile svetleče diode (LED), ki se v takšni ali drugačni obliki uporabljajo v večini današnjih televizorjev. A zmeda med potrošniki je danes popolna. OLED in QLED ali microLED in miniLED imajo paroma precej manj skupnega kakor OLED in microLED. Kaj neki je QD-LED in ali je WOLED boljši od OLED? Za razjasnitev berite dalje.
Televizorji, ki jim je nekoč grozilo »izumrtje«, saj je bilo pričakovati, da jih bodo nadomestili računalniki, doživljajo preporod. Vgrajena pamet in predvsem njihova velikost sta jim zagotovili pomembno mesto v naših domovih.
To pa še ne pomeni, da so vsi dovolj dobri, da bi jih kupovali. Dobrodošli v pregledu cenejših telefonov, ki smo jih imeli v rokah in so (še) na voljo pri nas. Kateri telefon torej kupiti?
Tiskalniki so v splošni zavesti ključni del pisarniškega okolja. Že dlje časa imamo sicer občutek, da se potreba po tisku zmanjšuje, čeprav prodajne številke in izračuni analitikov tega niti ne potrjujejo. Resnici na ljubo se zmanjšuje v nekaterih določenih segmentih in regijah, a se zato kje drugje tudi veča.
Računalniški monitor je tako med domačimi kot med poslovnimi uporabniki pogosto med bolj zapostavljenimi deli opreme – pa čeprav ga gledamo pravzaprav neprestano.
Apple je prenovil vse linije prenosnikov Macbook in jim dodal še privlačnega posebneža s 16-palčnim zaslonom, zato ni boljšega trenutka za nakup prenosnega računalnika z logotipom ugriznjenega jabolka kot zdaj. Ponudba je dokaj prečiščena in meri na ozko usmerjeno občinstvo, a se novinec kljub temu v jabolčnem svetu hitro izgubi, zato jo razdrobimo na jasne dele in opredelimo, komu je kateri namenjen.
Apple poleg priljubljenih prenosnikov ponuja tudi paleto namiznih računalnikov z operacijskim sistemom macOS, med katerimi slehernik najde nekaj zase. Od cenovno ugodnih, majhnih, priročno učinkovitih in pošastno hitrih do pregrešno dragih modelov, v ponudbi iz Cupertina je vse. Pred nakupom podrobno preverimo vsakega od računalnikov Mac in jih primerjamo med seboj, da ugotovimo, kateri je tisti pravi, ki bo ustregel našim, specifičnim potrebam.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
