Spet je tisti čas, ko se o bitcoinu in kriptovalutah govori na vsakem koraku, in če bi bili časi normalni, bi se tudi pri frizerju. Sredi decembra je bitcoin dosegel rekordno vrednost, potem pa jo je v mesecu dni še podvojil. Od zadnjega vlakca smrti so minila tri leta, v tem času pa se je na področju kriptovalut precej spremenilo. Človeška psihologija pač ne.
Bitcoin je skupaj z drugimi kriptovalutami spet v središču pozornosti. Zdi se, da so mu negotovi časi dali dodatnega zagona in vsi bi radi bili na vlaku, ki pelje do dodatnega zaslužka oziroma oplemenitenja vloženih prihrankov. Čeprav ga v zadnjem času precej primerjajo z zlatom, je zaradi njegove nepredvidljivosti pri vlaganju treba biti previden. Analitično previden.
Če lahko sodim po zapisih mojih dvanajstih sodelavcev na naslednjih straneh, je bilo leto 2020 – zanimivo. Verjetno res ne najboljše, vsekakor pa ne depresivno in moreče, kot si ga verjetno predstavlja marsikdo. Prednost navdušenja nad tehnologijo je pač v tem, da je v njej vedno moč najti nekaj novega, tudi takrat, ko se preostali svet zapira in sesuva.
Tisti avto, ki naj bi največjega proizvajalca vozil usmeril v svetlo prihodnost, je končno zapeljal tudi po slovenskih cestah.
Verjetno vsi vemo, da je elektrika v primerjavi z bencinom in dizlom »skoraj zastonj«. Verjetno ste tudi že slišali, da je podobno tudi s stroškom rednih servisov električnega avtomobila. Kot tudi to, da je njegovo polnjenje »malce« bolj zapleteno in dolgotrajno, kot smo tega vajeni pri avtomobilih z notranjim izgorevanjem.
Navkljub počasnem preboju, je uspešnost nekaterih modelov električnih vozil prebudila celo veliki in okorni Volkswagen. Bosta koronski leti tudi zaradi tega postali električno prelomni?
Povsem mogoče je, da v času, ko berete ta članek, delate od doma. Upam, da ne buljite v prenosnik na kuhinjski mizi, ampak da ste si uredili domačo pisarno, kot se šika. Takšno z velikim monitorjem, ki vas bo naredil bolj produktivne, in s takšnim, kot ga vaša družina tudi zasluži.
Igričarstvo je že dolgo časa v vzponu – industrija računalniških iger je v dobrih desetih letih podvojila svojo vrednost. S tem je vredna več, kot če bi združili vso glasbeno in filmsko produkcijo. In to vse po lanskih podatkih – letos, v letu, zaznamovanem s koronavirusom, pa računalniške igre žanjejo nove uspehe in razširjajo krog ljubiteljev ter aktivnih igralcev računalniških iger.
Izbira Applovega prenosnika je odvisna od navezanosti na operacijski sistem Windows. Če smo na slednjega službeno ali osebno navezani, je na trgu za isto ceno na voljo precej celo bolje opremljenih, dovršeno oblikovanih in na sploh kakovostnih prenosnikov drugih proizvajalcev. V nasprotnem primeru, ko nas nič ne omejuje pri želji za optimalno navezo programske in strojne opreme, pa boljšega trenutka za nakup prenosnega računalnika z logotipom ugriznjenega jabolka kot zdaj še ni bilo.
Ob koncu poletnih počitnic se jeseni marsikdo spravi k nakupu novega računalnika, zato smo se pri Monitorju lotili večjega preizkusa računalnikov, namenjenih domačim uporabnikom.
Včasih je bil svet preprost, televizorji pa s katodnimi cevmi. Ko nam je razvoj prinesel LCD, so se zdeli kot mana z neba: tanki, varčni, brez utripanja. Naslednji korak so bile svetleče diode (LED), ki se v takšni ali drugačni obliki uporabljajo v večini današnjih televizorjev. A zmeda med potrošniki je danes popolna. OLED in QLED ali microLED in miniLED imajo paroma precej manj skupnega kakor OLED in microLED. Kaj neki je QD-LED in ali je WOLED boljši od OLED? Za razjasnitev berite dalje.
Televizorji, ki jim je nekoč grozilo »izumrtje«, saj je bilo pričakovati, da jih bodo nadomestili računalniki, doživljajo preporod. Vgrajena pamet in predvsem njihova velikost sta jim zagotovili pomembno mesto v naših domovih.
To pa še ne pomeni, da so vsi dovolj dobri, da bi jih kupovali. Dobrodošli v pregledu cenejših telefonov, ki smo jih imeli v rokah in so (še) na voljo pri nas. Kateri telefon torej kupiti?
Tiskalniki so v splošni zavesti ključni del pisarniškega okolja. Že dlje časa imamo sicer občutek, da se potreba po tisku zmanjšuje, čeprav prodajne številke in izračuni analitikov tega niti ne potrjujejo. Resnici na ljubo se zmanjšuje v nekaterih določenih segmentih in regijah, a se zato kje drugje tudi veča.
Računalniški monitor je tako med domačimi kot med poslovnimi uporabniki pogosto med bolj zapostavljenimi deli opreme – pa čeprav ga gledamo pravzaprav neprestano.
Apple je prenovil vse linije prenosnikov Macbook in jim dodal še privlačnega posebneža s 16-palčnim zaslonom, zato ni boljšega trenutka za nakup prenosnega računalnika z logotipom ugriznjenega jabolka kot zdaj. Ponudba je dokaj prečiščena in meri na ozko usmerjeno občinstvo, a se novinec kljub temu v jabolčnem svetu hitro izgubi, zato jo razdrobimo na jasne dele in opredelimo, komu je kateri namenjen.
Apple poleg priljubljenih prenosnikov ponuja tudi paleto namiznih računalnikov z operacijskim sistemom macOS, med katerimi slehernik najde nekaj zase. Od cenovno ugodnih, majhnih, priročno učinkovitih in pošastno hitrih do pregrešno dragih modelov, v ponudbi iz Cupertina je vse. Pred nakupom podrobno preverimo vsakega od računalnikov Mac in jih primerjamo med seboj, da ugotovimo, kateri je tisti pravi, ki bo ustregel našim, specifičnim potrebam.
Prej ali slej se zgodi vsakomur, četudi računalnik uporablja še tako skrbno in se izogiba nameščanju nepotrebne navlake. Pred upočasnitvijo niso varni niti uporabniki Linuxovih distribucij, čeprav po anekdotičnih zgodbah to traja dlje kot pri Windows. K sreči dandanes ni vedno potrebna jedrska rešitev (format in ponovna namestitev)
Kadar starejših mlinčkov ne moremo dovolj pohitriti s programskim čiščenjem, je okolju in denarnici prijazna rešitev zamenjava komponente, ki predstavlja ozko grlo. V številnih primerih se izkaže, da lahko tak računalnik še leta zadovoljivo prede.
Domači računalniki običajno niso ravno glasni, a lahko to postanejo z leti. Hkrati pa si lahko že v začetku omislimo računalnik, ki bo čim tišji – če ne kar neslišen. To je še posebej smotrno, če bo našel svoje mesto v skupnih prostorih, denimo v manjši skupni pisarni ali celo dnevni sobi. V klasičnih pisarnah oziroma na delovnih mestih so te potrebe ponavadi obrobne, saj je tam več drugih virov hrupa in so računalniki tako med manj opaznimi.
Potem ko smo uspešno izpolnili delovno okolje, družini pa pojasnili, da je tisti geforce za tisočak pravzaprav kartica proti vplivom omrežij 5G, napoči trenutek, ko je treba razmišljati o tistem najpomembnejšem. Zabavi!
Ob nakupu namiznega računalnika veliko truda vložimo v izbiro posameznih komponent – kateri procesor, koliko pomnilnika, shrambe, kakšen napajalnik, katero ohišje, ventilator ... Na koncu nabavimo še »dodatke«, kot so miš, tipkovnica in slušalke.
Četudi svoje namizne računalnike nazivamo z gajbami, s kištami in kavnimi mlinčki, so ravno ti še vedno najmogočnejši stroji, ki nam pomagajo tako pri delu kot zabavi. Čeprav jim je prihod pametnih telefonov odžrl velik kos pogače, so ti še vedno močno prisotni – tako v pisarnah kot doma.
Prodajne police prenosnikov so na prvi pogled natrpane z res presenetljivim številom modelov. A v resnici imajo proizvajalci le nekaj različnih modelov, pri katerih ponujajo različne kombinacije procesorjev, pogonov, pomnilnika, pogosto tudi ločeno z operacijskim sistemom Windows 10 (to je sicer bolj aktualno pri cenejših modelih) ali brez.
Gotovo ste že slišali za zdaj že ponarodelo fotografsko krilatico, ki pravi, najboljši fotoaparat je tisti, ki ga imaš s seboj.
Apple je v zadnjem letu izdal štiri nove telefone in seveda se da še vedno kupiti tudi starejše modele. Vseeno pa smo letos v takšni situaciji, da je pri Applu izbira dokaj preprosta, saj imajo na policah dva telefona, ki sta glede na razpoložljive evre edina prava izbira.
Letos se je na strani Androida marsikaj spremenilo, tako da so se karte spet malce premešale. Nekatere spremembe so posledica političnih odločitev velesil in kot take v kontekstu našega poročanja res niso dobrodošle.
Pametni telefoni so zreli trg. To je opis stanja, ki ga začnejo uporabljati analitiki, ko se rast začne umirjati in začnejo cene spodobnih naprav upadati ter cene »premium« naprav rastejo.
Računalničarji smo že desetletja vajeni delati na daljavo. Računalnik, za katerem sedimo, je le most, prek katerega pridemo do naprav, ki jih v resnici uporabljamo oziroma upravljamo. S prihodom koronavirusa pa nismo več edini, ki potrebujemo tako funkcionalnost.
Video konference so v času pandemije postale čez noč esencialna, celo kritična infrastruktura. Po njih so planili tako podjetja kot potrošniki, saj smo vsi morali ostati doma. Svojo uporabnost so dokazale s tem, ko so preživele največji stresni test programske opreme, ki si ga lahko omislimo v računalništvu. Prvotno skepso in zadržke je nadomestilo navdušenje, ki bo verjetno za vselej spremenilo navade in uporabo tovrstnih storitev. Obenem je spodbudilo računalniško industrijo za nov krog inovacij na področju video konferenc.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
