Medtem ko je identiteta izumitelja bitcoina zavita v tančico skrivnosti, so izvori številnih drugih kriptovalut precej jasnejši. Nekatere so postavili posamezniki, druge organizacije, tretje so nastale kot parodije. Precej novodobnih bogatašev najdemo med temi izumitelji, pridružujejo pa se jim še najzgodnejši uporabniki, ki so svojčas za drobiž nakupili ali narudarili danes milijone vredne količine kriptovalut.
Silicijeva dolina je veljala za svetlo pot v prihodnost, njeni glavni paradni konji (Google, Amazon, Apple in drugi) pa so dolgo uživali družbeni ugled, ki je izviral predvsem iz občutka napredka, odprtosti in dostopnosti. A časi se spreminjajo.
V zadnjih treh letih je postala javna ponudba kriptožetonov priljubljen in donosen način financiranja novih projektov, ki imajo potencial razrasti se v uspešna podjetja. Dandanes lahko vsakdo izda svoje kriptožetone, ki jih ponudi željnim investitorjem. V minutah lahko zbere milijone. Z zbrano uveljavljeno kriptovaluto potem financira svoj projekt, vlagatelji pa pričakujejo donos zaradi uspeha ideje in s tem povezane rasti vrednosti kriptožetonov.
Svet kriptovalut ponuja svobodo našega denarja – svobodo, da postanemo svoja banka, hkrati svobodo, da je naš denar izgubljen ali odtujen. Načinov varovanja je več, med pogosteje priporočenimi so strojne denarnice.
Računalnik in pametni telefon v dobi kriptovalut nista več le sila uporabna komunikacijska in informacijska pripomočka. Postala sta uporabnikov sef, kjer hrani svoje denarce, vrednostne dokumente in druge dragotine. Zato velja razmisliti, kako uporaben je trezor, ki široko odprtih vrat in brez enega samega stražarja čaka na mimoidočega tatina. Kajti prav to sta v marsičem omenjena računalnik in mobilec.
Ste se kdaj vprašali, kako nastanejo bitcoini ali pa katere druge kriptovalute? Njihova »izdelava« ni niti približno podobna nastajanju klasičnega denarja, postopku pa se reče rudarjenje. Prihodnje leto bo praznovalo že desetletje obstoja, podrobneje pa ga predstavljamo v nadaljevanju.
Tehnologija veriženja blokov in kriptovalute so zadnja modna muha v dobi informacijske tehnologije. Zgodbe o finančnem uspehu, podpora znanih osebnosti, medijska vseprisotnost in hitri vstopi na globalne trge ... vse to so razlogi za vedno večje zanimanje razvijalcev projektov na eni strani in vedno večje število razočaranih uporabnikov na drugi strani.
V svet kriptovalut običajno vstopimo s trgovanjem, a ko se tovrstnega mešetarjenja naveličamo, jim zaupamo nalogo, za katero so bile prvenstveno ustvarjene. Prislužene bitcoine in druge kriptovalute uporabimo kot običajen denar, za zapravljanje. Po začetnem razcvetu trgovin, ki so sprejemale kriptovalute, se je njihova rast ustavila. Danes digitalne kovance najlažje potrošimo na spletu.
V svetu kriptovalut najprej opravimo svoj prvi nakup, nato se preizkusimo v vlogi dnevnega trgovca, zatem prislužene denarce potrošimo v prihodnosti, v trgovinah, ki sprejemajo sodobno plačilno sredstvo. Po začetnem navdušenju si želimo še več. Zavemo se, da je sleherno opravilo s pravimi orodji lažje, tudi kriptotrgovec ima predpisano obvezno opremo.
Kriptovalute so kot divja reka, nikoli ne veš, kam te bodo zanesle. Če pluješ proti toku, si obsojen na propad. Znalci, ki znajo ukrotiti brzice in njihovo nepredvidljivost, pa so bogato nagrajeni. Znanje pridobivamo iz napak, najbolje tujih. Hitro rast in padce obrnemo v svojo korist z dnevnim trgovanjem.
