Zagovorniki kriptovalut pogosto poudarjajo, da je ena izmed glavnih prednosti odsotnost centralne avtoritete, kar prinaša neizpodbojnost transakcij. Najočitneje to opazimo pri vdorih in krajah, ko lahko ves svet spremlja, kam so odpotovali denarci, a jih nihče ne more vzeti in vrniti. In doslej je bilo takih incidentov res veliko.
V času navdušenja nad tehnologijo veriženja blokov in kriptovalutami se le malokrat ustavimo pri slabih straneh te tehnologije, ki je za nekatere tudi smrtonosna.
Čedalje več storitev nam omogoča, da nastavimo dvostopenjsko preverjanje pristnosti ob prijavi. Za vstop ne zadostujeta več zgolj uporabniško ime in geslo, temveč moramo posredovati tudi enkratno geslo, ki ga ustvari pametni telefon ali namenska naprava. Tak način prijave precej omeji možnosti za vdor. Kako telefon ustvari veljavno enkratno geslo, če nima povezave z internetom?
Medtem ko je identiteta izumitelja bitcoina zavita v tančico skrivnosti, so izvori številnih drugih kriptovalut precej jasnejši. Nekatere so postavili posamezniki, druge organizacije, tretje so nastale kot parodije. Precej novodobnih bogatašev najdemo med temi izumitelji, pridružujejo pa se jim še najzgodnejši uporabniki, ki so svojčas za drobiž nakupili ali narudarili danes milijone vredne količine kriptovalut.
Silicijeva dolina je veljala za svetlo pot v prihodnost, njeni glavni paradni konji (Google, Amazon, Apple in drugi) pa so dolgo uživali družbeni ugled, ki je izviral predvsem iz občutka napredka, odprtosti in dostopnosti. A časi se spreminjajo.
V zadnjih treh letih je postala javna ponudba kriptožetonov priljubljen in donosen način financiranja novih projektov, ki imajo potencial razrasti se v uspešna podjetja. Dandanes lahko vsakdo izda svoje kriptožetone, ki jih ponudi željnim investitorjem. V minutah lahko zbere milijone. Z zbrano uveljavljeno kriptovaluto potem financira svoj projekt, vlagatelji pa pričakujejo donos zaradi uspeha ideje in s tem povezane rasti vrednosti kriptožetonov.
Svet kriptovalut ponuja svobodo našega denarja – svobodo, da postanemo svoja banka, hkrati svobodo, da je naš denar izgubljen ali odtujen. Načinov varovanja je več, med pogosteje priporočenimi so strojne denarnice.
Računalnik in pametni telefon v dobi kriptovalut nista več le sila uporabna komunikacijska in informacijska pripomočka. Postala sta uporabnikov sef, kjer hrani svoje denarce, vrednostne dokumente in druge dragotine. Zato velja razmisliti, kako uporaben je trezor, ki široko odprtih vrat in brez enega samega stražarja čaka na mimoidočega tatina. Kajti prav to sta v marsičem omenjena računalnik in mobilec.
Ste se kdaj vprašali, kako nastanejo bitcoini ali pa katere druge kriptovalute? Njihova »izdelava« ni niti približno podobna nastajanju klasičnega denarja, postopku pa se reče rudarjenje. Prihodnje leto bo praznovalo že desetletje obstoja, podrobneje pa ga predstavljamo v nadaljevanju.
Tehnologija veriženja blokov in kriptovalute so zadnja modna muha v dobi informacijske tehnologije. Zgodbe o finančnem uspehu, podpora znanih osebnosti, medijska vseprisotnost in hitri vstopi na globalne trge ... vse to so razlogi za vedno večje zanimanje razvijalcev projektov na eni strani in vedno večje število razočaranih uporabnikov na drugi strani.
