Objavljeno: 30.8.2022 | Avtor: Matej Šmid | Monitor September 2022

Test televizorjev: Preizkušeni modeli

Hisense

Začnimo kar po abecedi, prvi so na vrsti televizorji Hisense, ki jih sestavlja slovensko Gorenje. Kitajski Hisense si je pred nekaj leti vstop na evropski trg kupil prav z nakupom Gorenja, saj se lahko njihovi televizorji zdaj ponašajo z značko »Sestavljeno v EU«, kar je finančno bržkone ugodno.

Nekateri proizvajalci res pretiravajo s številom tipk za pretočne storitve. Na fotografiji daljinec Hisense.

Hisense je eno največjih podjetij z elektroniko, po nekaterih podatkih je po prodaji televizorjev četrto na svetu. Njegov prodajni program je izredno raznolik, na naš preizkus pa so, tako kot lani, poslali le televizorja osnovnega in srednjega razreda, ki sta cenovno zelo ugodna.

Na obeh je nameščen »hišni« operacijski sistem VIDAA (ki v osnovi izhaja iz sistema Roku). Njegov razvoj je Hisense prestavil v ločeno podjetje, ki pa menda kmalu ne bo več v večinski lasti samega Hisensa. Operacijski sistem uporablja še kar veliko manjših blagovnih znamk televizorjev v svetu.

Uporabniški vmesnik VIDAA je v zadnji različici na moč podoben operacijskim sistemom drugih ponudnikov. Na domači strani lahko izbiramo med vsebinami vseh video aplikacij, ki so nameščene (Netflix, Disney+, Youtube, T2, EON, Voyo …), med njimi so tudi brezplačne vsebine Plex. Ni pa Telekomove aplikacije NEO, ki je še v razvoju, manjka tudi aplikacija HBO Max. Na voljo je tudi glasovno upravljanje (in povezava z Amazon Alexa), ki pa seveda ne deluje, če smo izbrali prikaz v slovenščini, čeprav nas televizor ob namestitvi pozove: »Ničesar se vam ni treba dotakniti, le izrecite čarobne besede!« Glede na to, da gre za »slovensko« podjetje, nas je zmotila tudi občasno okorna in celo napačna slovenščina. Spodobilo bi se, da bi pri Gorenju to uredili.

Model Hisense E7HQ v 55-palčni različici stane le 630 evrov, večji, 65-palčni model pa 830 evrov, kar je res ugodno. Ob tej ceni dobimo celo sistema ALLM in VRR, prilagodljivo hitrost osveževanja, kar je načelno pomembno za igre, vendar je zaslon le 60-herčni, zato prav pretiranega smisla ta podpora nima. Prikazana slika zaslona z matriko VA (dražji modeli imajo vsi matriko IPS) ni slaba, vendar je v osnovi nekoliko siva, saj nima lokalnega zatemnjevanja. Oglasne strani zaslonu pripisujejo tudi kvantne pike in s tem bolj žive barve, vendar so te bržkone posledica »bolj navitih« nastavitev. Zelena (nogometno igrišče) je res pretirano živa, ravno tako smo ocenili rožnate barve. Seveda se da z ročnimi nastavitvami to tudi spremeniti. Televizor je sicer lepe zunanjosti, z nekoliko cenenimi nogicami in še »cenejšim« zvokom, ki ga plastično ohišje ne more prav dobro reproducirati. Za manj zahtevne uporabnike bo, sicer pa priporočamo nakup ločenega zvočnika.

Nekoliko boljši je model U7HQ, ki je tudi nekoliko dražji – 850 evrov za 55-palčni model in 1.100 za 65-palčnega. Zaslon je tokrat 120-herčni, kar pomeni, da bodo igre na morebiti priklopljeni igralni konzoli lepo tekoče in »mehke«, uporabljena pa je matrika IPS. Zaradi te je slika dovolj dobro vidna tudi pod kotom. Vgrajeno je tudi osnovno lokalno zatemnjevanje zaslona (32-consko), zaradi česar je televizor v načinu HDR zmožen nekaj več kontrasta, saj so lahko posamezni deli televizorja po potrebi tudi črni. Po drugi strani majhno število con v nekaterih primerih povzroča tudi neželene artefakte, denimo ob zaključnih napisih v filmih, ko je okoli njih videti svetle lise. O prikazani slike lahko rečemo podobno, kot pri zgornjem Hisensu – barve so res preveč navite, morda z namenom prepričevanja kupcev v prodajnih salonih.

Zanimivo je, da se televizor pohvali s podporo prostorskemu zvoku Dolby Atmos, čeprav je zvok, ki ga zmore, na las podoben tistemu cenejšega Hisensa – plastičen in cenen. Vsekakor priporočamo nakup ločenega zvočnika.

Hisense 65E7HQ

Ločljivost: 4K

Velikost preizkušenega modela: 65 palcev

Tip zaslona: LCD (VA, LED)

Na voljo v diagonalah zaslona: 43, 55, 65 palcev

Operacijski sistem: VIDAA

Cena: 830 EUR

Za: Izredno ugodna cena.

Proti: Preveč navite barve, slab zvok, za zdaj še ni aplikacij Telekom NEO in HBO Max.

  

Hisense 55U7HQ

Ločljivost: 4K

Velikost preizkušenega modela: 55 palcev

Tip zaslona: LCD (IPS, LED)

Na voljo v diagonalah zaslona: 55, 65 palcev

Operacijski sistem: VIDAA

Cena: 850 EUR

Za: Relativno ugodna cena, 120-herčni zaslon, osnovno lokalno zatemnjevanje zaslona.

Proti: Preveč navite barve, slab zvok, za zdaj še ni aplikacij Telekom NEO in HBO Max.

LG

Korejski LG je eden največjih proizvajalcev televizorjev na svetu, konglomerat pa ima v lasti tudi podjetja za proizvodnjo elektronike, baterij in zaslonov OLED, če se omejimo le na industrijo, ki nas zanima za potrebe tega članka. Predvsem pri zadnjih do pred kratkim niso imeli konkurence, saj je bil LG Display edini proizvajalec zaslonov OLED za televizorje, ki jih v svoje modele vgrajujejo številni proizvajalci televizorjev, tudi največji. In seveda tudi LG Electronics, proizvajalec televizorjev LG.

Podpora 120-herčnemu osveževanju in ustrezna povezava HDMI sta pomembni za priklop modernih igralnih konzol.

Preizkusili smo dva modela OLED ločljivosti 4K (da, obstaja tudi LG OLED ločljivosti 8K). Model C2 je televizor, ki je v skoraj vseh pogledih vrhunski. Gre za nadgradnjo lanskega modela C1, ki ima vgrajen novejši zaslon OLED (lanski ni imel pripone »NEO«), prikazana slika pa je zato nekoliko svetlejša in nekoliko bolj barvita. Mimogrede, lanski model C1 je v naših trgovinah še vedno mogoče dobiti za precej nižjo ceno, zato velja za odličen nakup.

Slika je izredno kontrastna, kot velja za vse televizorje OLED, ki zmorejo svetlobne pike popolnoma ugasniti in tako prikazati črno. To je še posebej opazno pri ogledu filmov v formatu HDR. Resda zaslon v celoti ne zmore take svetilnosti kot vrhunski televizorji z osvetlitvijo LED, vendar svetilnost za povprečno osvetljeno dnevno sobo več kot zadostuje. Manjši deli zaslona so po potrebi vseeno zelo osvetljeni.

C2 je seveda popolnoma prilagojen priklopu igralnih konzol, saj premore kar štiri priključke HDMI 2.1, ki zmorejo osveževanje s 120 Hz, vgrajeni zvočniki so nadpovprečni (čeprav bi si želeli nekaj več basov) pa tudi sicer ima televizor vse, kar potrebuje resen filmofil. Med drugim seveda barvni način, kot so si ga zamislili ustvarjalci vsebin. Omenimo še operacijski sistem WebOS, ki je v letošnji različici nadgrajen v enaki smeri kot vsi drugi in iz začetnega zaslona omogoča izbiro vsebin različnih ponudnikov. Seveda so za WebOS na voljo vse pomembne pretočne aplikacije in tudi aplikacije vseh naših ponudnikov televizije. Televizorju je priložen »magični« daljinec, ki izbire na zaslonu upravlja z gibi, na podoben način kot nekoč igralna konzol Nintendo Wii. Zvočniki so nadpovprečni, v primerjavi s cenejšimi modeli je lepo občutiti tudi nizke tone.

Še nekoliko nadgrajen (in veliko dražji) je model G2, ki smo ga preizkusili v 55-palčni izvedbi. Poseben je že zato, ker nima priloženega stojala, ampak le nosilec za montažo na steno (gre za t. i. Gallery edition televizor), na voljo pa je tudi v kar 97-pačni izvedbi. 2,5 metra po diagonali! Za okoli 25.000 evrov sicer, pa vendar. Še vedno je cenejši od 88-palčnega modela Z2 ločljivosti 8K …

G2 ima vgrajen enak tip zaslona kot model C2, vendar zaradi vgrajenega hladilnika in programskih sprememb omogoča še višjo svetilnost na omejenih delih zaslona, zato je slika lokalno še bolj kontrastna in živa, medtem ko najvišja svetlost na celotnem zaslonu ostaja enaka. Ostale lastnosti in prednosti modela C2 ostajajo, zato lahko tudi za G2 rečemo, da gre za vrhunski televizor, ki pa se ponaša tudi z vrhunsko ceno.

Preizkusili smo tudi 65-palčni model LG nekoliko nižjega razreda, serije QNED - 65QNED81. Za skorajda pol nižjo ceno seveda dobimo veliko manj, vendar televizor nikakor ni slab. Gre za LCD z osvetlitvijo LED, ki nima posebej implementiranega lokalnega zatemnjevanja (serija QNED91 ga ima), kar pomeni, da je črna barva vedno nekoliko siva, nikoli popolnoma črna. Slika zato ni popolnoma kontrastna, vendar je to zelo opazno le pri vsebinah HDR, ki jih oddajajo nekateri pretočni servisi, denimo Netflix. Vseeno smo ocenili, da je kontrastnost še vedno precej boljša kot pri modelih Hisense, ki smo jih preizkusili tokrat. Tudi vernost barv je dobra, k čemur pripomorejo kvantne pike v zaslonu. Nadpovprečen, za ta cenovni razred, je tudi zvok, ki ga zmore, celoto pa dobro zaključita odlična podpora igram (120 Hz, 4 × HDMI 2.1) in lepa zunanjost s stojalom. Priloženi daljinec je videti enako kot pri dražjih modelih OLED, vendar ni »magičen« in omogoča upravljanje le s tipkami.

LG 65C2 NEO OLED

Ločljivost: 4K

Velikost preizkušenega modela: 65 palcev

Tip zaslona: OLED (EVO)

Na voljo v diagonalah zaslona: 42, 48, 55, 65, 77, 83 palcev

Operacijski sistem: WebOS

Cena: 2.429 EUR

Za: Vrhunska kontrastna in živobarvna slika. Odličen uporabniški vmesnik WebOS, popolna podpora za filmski in igralni užitek. Nadpovprečni zvočniki.

Proti: Visoka cena v primerjavi z lanskim modelom, čeprav razlik ni veliko.

 

LG 55G2 NEO OLED

Ločljivost: 4K

Velikost preizkušenega modela: 55 palcev

Tip zaslona: OLED (EVO)

Na voljo v diagonalah zaslona: 55, 65, 77, 83, 97 palcev

Operacijski sistem: WebOS

Cena: 2.160 EUR

Za: Lokalno še nekoliko višja svetilnost in večja kontrastnost kot pri modelu C2. Odličen uporabniški vmesnik WebOS, popolna podpora za filmski in igralni užitek. Nadpovprečni zvočniki.

Proti: Zelo visoka cena, nima priloženega stojala, namenjen izključno namestitvi na steno.

  

LG 65QNED81

Ločljivost: 4K

Velikost preizkušenega modela: 65 palcev

Tip zaslona: LCD

Na voljo v diagonalah zaslona: 55, 65, 75 palcev

Operacijski sistem: WebOS

Cena: 1.300 EUR

Za: Odličen uporabniški vmesnik WebOS, za to ceno nadpovprečna kakovost slike. Dobra podpora za igre.

Proti: Nima lokalne zatemnitve zaslona, zato slika ni popolnoma kontrastna.

Philips

Philipsovi televizorji so pri nas od nekdaj med bolj priljubljenimi. Verjetno tudi zato, ker je njihova prodajna paleta dovolj široka, da lahko v njej vsakdo najde nekaj za svoje potrebe in (finančne) zmogljivosti. Ker jih poganja Googlov operacijski sistem Android TV (vendar brez preobleke Google TV, kot jo ima Sony), so na voljo vse aplikacije, ki jih potrebujemo, veliko modelov pa ima vgrajeno tudi barvno LED-osvetlitev ozadja za televizorjem Ambilight. Uporabniki, ki se tej privadijo, navadno menijo, da se televizorja brez tega ne da več imeti, kar je gotovo na mlin Philipsu, ki je edini s tako rešitvijo.

Tudi letos moramo Philips okarati, ker je prijava v Android TV še vedno urejena na star način, z zaslonsko tipkovnico, prek katere moramo vtipkati uporabniško in geslo, medtem ko ima konkurenca to urejeno prek mobilnih aplikacij Google. Podobno zastarelo in »ne vključeno« delujejo nastavitveni meniji v televizorju, ki pa vseeno dobro opravljajo svoje delo.

Televizorja, ki smo ju dobili na test, sta tokrat na nasprotnih polih Philipsove ponudbe – en model je vrhunski, drug pa se trudi za sprejemljivo ceno ponuditi kar največ mogoče tehnologije. Tako kot že lani smo tudi letos preizkusili model, ki so ga pri Philipsu poimenovali The One, torej televizor, ki naj bi pomenil kar najbolj optimalen nakup. Tokrat je to model 65PUS8807. Za res zanimivo ceno (le tisoč evrov za 65-pačni model) je v njem najti kar nekaj nadpovprečnih tehničnih rešitev, ampak seveda tudi kar nekaj sledov varčevanja. Pohvaliti velja, da premore 120-herčni zaslon in vmesnike HDMI 2.1, kar pomeni, da je primeren za priklop igralnih konzol nove generacije. Na voljo je tudi t. i. Game dashboard, ki igralcu prikazuje osnovne prikazne podatke za trenutno igrano igro. Na zadnji strani ima osvetlitveni sistem Ambilight na treh stranicah, ki ozadje televizorja osvetljuje v barvah, kot so na televizorju (ali pa utripa v glasbenem ritmu, če tako želimo). Sliko na televizorju je mogoče dobro videti tudi pod kotom, barve pa so za ta cenovni razred dovolj žive in pravilne, tudi hitro gibanje je na zaslonu dovolj mehko.

Varčevanje pa se vidi v tem, da televizor nima lokalne zatemnitve osvetlitve, ampak se z zatemnjevanjem trudi na ravni posameznih celic (Microdimming Pro), zato slika nikoli ni popolnoma črna, še posebej, če jo gledamo pod kotom. Če to povežemo s svetilnostjo, ki ni zadostna, televizor ni najprimernejši za ogled vsebin HDR. Nekaj varčevanja se vidi tudi pri zvočnem sistemu, saj vgrajena zvočnika ne moreta pričarati zvoka, kot ga lahko zmogljivejši in dražji modeli.

Najnovejši Philipsov televizor z zaslonom OLED, model 55OLED807 (lanski je imel oznako 806), je vrhunski v vseh pogledih. Predvsem je to prvi letošnji televizor, ki uporablja najnovejši zaslon LG OLED EX, ki pri enaki porabi električne energije zmore do 30 odstotkov višjo svetilnost. Ker je svetilnost oziroma manjša svetlost v primerjavi z vrhunskimi televizorji LCD z osvetlitvijo LED slaba stran televizorjev OLED, je to vsekakor korak v pravo smer. Pričakovati je, da bodo vsi televizorji z zasloni LG OLED (med katere sodi tudi Philips) take zaslone imeli še/že letos. Zasloni EX imajo tudi nekaj milimetrov manj roba, zato slika na modelu 807 sega res skorajda do roba, ob tem pa je zaslon izredno tanek.

V praksi se izkaže z res izredno kontrastno sliko, saj zmore prikazati tako popolnoma črno kot tudi res svetlo belo barvo. Zadnjo sicer le na manjših delih zaslona, ne pa hkrati na celotnem zaslonu, kar je sicer običajno za vse televizorje, tudi modele LED. Vsebine HDR, ki jih podpira prek vseh trenutnih standardov (HDR10+, Dolby Vision …), so zato videti izredno. Tudi hitre vsebine so zaradi vgrajenih algoritmov lepo mehke, pohvaliti moramo tudi podporo 120 hercem in prilagodljivemu osveževanju (VRR) ter igralni konzoli, ki se prikaže ob igranju iger.

Philipsovi modeli z osveževanjem 120 Hz ob igranju iger samodejno prikažejo še t. i. »igralno konzolo«. Vir: AllHomeCinema

Televizorju lahko do neke mere »očitamo« le zvok, ki je sicer zelo dober, vendar ne vrhunski kot preostali del televizorja. Za vrhunsko izkušnjo priporočamo nakup zunanjih zvočnikov ali pa modela z vgrajenimi zvočniki Bowers & Wilkins, ki ga bodo pri Philipsu predstavili v kratkem.

Philips 65PUS8807 The One

Ločljivost: 4K

Velikost preizkušenega modela: 65 palcev

Tip zaslona: LCD

Na voljo v diagonalah zaslona: 43, 50, 55, 65, 75, 86 palcev

Operacijski sistem: Android TV

Cena: 1.050 EUR

Za: Ugodna cena, 120-herčni zaslon, primeren tudi za igralne konzole, tristranski Ambilight, uporabniški vmesnik Android TV.

Proti: Nima lokalne zatemnitve zaslona, zato slika ni dovolj kontrastna, slabi zvočniki, nastavitveni meniji niso ravno najlepše integrirani v Android TV.

  

Philips 55OLED807

Ločljivost: 4K

Velikost preizkušenega modela: 55 palcev

Tip zaslona: OLED (EX)

Na voljo v diagonalah zaslona: 48, 55, 65, 77 palcev

Operacijski sistem: Android TV

Cena: 1.900 EUR

Za: Barvno pravilna, odlično kontrastna in dovolj svetla slika OLED, 120-herčni zaslon, primeren tudi za igralne konzole, podpora vsem standardom HDR, štiristranski Ambilight, uporabniški vmesnik Android TV.

Proti: Visoka cena, nastavitveni meniji niso ravno najlepše integrirani v Android TV, zvočniki ne dosegajo vrhunskosti zaslona.

Samsung

Samsung je največji proizvajalec televizorjev na svetu, enako močan je tudi pri nas. V svojem prodajnem programu imajo modele, ki so namenjeni najmanj zahtevnim, pa tudi take, ki si jih lahko privoščijo tisti zelo globokimi denarnicami. Letos smo dobili le zadnje – preizkusili smo vrhunski model OLED in Mini LED (QLED) z ločljivostjo kar 8K. Cene modelov so seveda temu primerne.

Samsungove pametne televizorje poganja operacijski sistem Tizen, ki je od letošnjega leta videti zelo podobno kot vsi drugi sistemi za televizorje. Na osnovni strani (Smart Hub) so namreč prikazane vsebine vseh aplikacij oziroma pretočnih sistemov, ki so nameščeni na televizorju. To pomeni, da je upravljanje vsebin enostavno in intuitivno, vsekakor bolj, kot je bilo do zdaj. Motijo le nastavitveni meniji, ki med nastavljanjem prekrijejo sliko. Seveda so na voljo vse ključne pretočne aplikacije (Netflix, Disney+, Amazon Prime …) in aplikacije slovenskih ponudnikov televizije. Sistem je zanimiv tudi zato, ker omogoča dodatne načine povezovanja s Samsungovimi telefoni in z računalniki Windows, ki so v istem lokalnem omrežju.

Do nedavnega je bilo podjetje LG edini izdelovalec zaslonov OLED, ki so jih različni proizvajalci vdelovali v svoje televizorje, po novem je med proizvajalci tudi Samsung. Podjetje nas je leta prepričevalo, da so njihovi televizorji QLED (ki so tehnološko v resnici nadgrajeni televizorji LCD) boljši od OLED, zato zadnjih v svojem programu ni imelo. Kot negativne točke zaslonov OLED so navajali možnost »vžganja« slike in nekoliko nepravilne barve, oboje naj bi s svojim sistemom OLED (z razvojnim imenom QD-OLED) odpravili. Samsungov zaslon OLED namreč deluje nekoliko drugače od LG, saj barve »izžarevajo« kvantne pike, slika pa je zato tudi nekoliko svetlejša, kot smo podrobno zapisali v preizkusu televizorja Samsung QE65S95B OLED pred poletjem.

Kakorkoli, najnovejši Samsungov OLED se izkaže kot vrhunski televizor. Kot vsak televizor OLED omogoča prikaz popolnih črnin, zato dosega izredne kontraste, vsebine HDR pa so na njem videti res odlično. Spekter prikazanih barv je nekoliko širši od tistega, ki ga zmorejo modeli OLED z zaslonom LG. Tudi najvišja svetilnost je nekoliko više, čeprav primerljiva z letošnjimi zasloni LG OLED EX, kot jo premore preizkušeni Philipsov model 55OLED807. QE65S95B je fascinanten, ker je izredno tanek in »seksi« ter tudi zaradi vgrajenih tehničnih priboljškov. Poleg odlične slike namreč zmore tudi 120-herčno osveževanje in HDMI 2.1, kar pomeni, da je v kombinaciji s hitrim odzivnim časom zaslona OLED zelo primeren za priklop modernih igralnih konzol. Le vgrajeni zvočniki so sicer nadpovprečni, ne pa tudi vrhunski, kot bi jih od vrhunskega televizorja sicer pričakovali. Res odličen televizor, ki ga kazi le visoka cena.

Drugi vrhunski televizor iz tabora Samsung, ki smo ga preizkusili, je nekoliko nadgrajena različica modela, ki je bil pri nas na lanskem testu. QE65QN900B Neo QLED je televizor tipa LCD z osvetlitvijo Mini LED in s kvantnimi pikami za boljšo barvno pravilnost. Pri Samsungu take televizorje imenujejo Neo QLED (in kljub podobnosti imena nimajo zveze s tehnologijo OLED) in so v vrhunski izvedbi, kot je v tem televizorju, naravnost neverjetno svetli. Televizor je zaradi svetilnosti, ki je tudi do 100 odstotkov višja od zgoraj opisanega modela Samsung OLED (odvisno od velikosti svetlega območja), primeren tudi za montažo na prostem, denimo v kakšnem športnem baru. Za tako uporabo pa je seveda popolnoma odveč in preveč, da ima televizor ločljivost kar 8K, saj takih vsebin večinoma (še) ni. Z izjemo nekaj lastnih Samsungovih vsebin ter vsebin, ki jih posnamemo sami (denimo z Samsungovim telefonom višjega razreda), ter nekaj testnih posnetkov na Youtubu. To, da je televizor ločljivosti 8K, s seboj prinese še eno slabost, ločeno napravo One Connect, ki jo moramo namestiti nekam ob televizor. Ideja je, da jo bomo nekoč, ko bo standard 8K dokončno zakoličen, morda zamenjali, namesto da bi celoten televizor. Kakorkoli, One Connect je v resnici moteč element tega sicer vrhunskega televizorja.

Televizor ima vgrajen zelo dober lokalno zatemnitveni sistem Mini LED s 1.344 conami, zaradi česar je »prikazana« črna barva v večini primerov res popolnoma črna, kontrastnost slike pa zato zelo podobna tisti, ki jo zmorejo modeli OLED. Ogled filmov HDR je s tem QLED res v užitek. V letošnjem modelu je očitno izboljšana tudi elektronika, zato motečih artefaktov, ki smo jih pri nekaterih testnih posnetkih opazili lani, letos nismo videli. Barve, ki jih televizor prikazuje, so zelo polne in pravilne, sistem sam razpozna barvne nastavitve, kot si jih je zamislil ustvarjalec vsebin, vgrajena je polna podpora za 120-herčno osveževanje, tudi ob priklopu igralnih konzol (ALLM, VRR). Razočarani smo bili nad kakovostjo zvoka, ki bi pri televizorju s ceno 5.000 evrov res moral biti vrhunski, pa ni. In nad tem, da televizor seveda ni seksi in tanek, kot so modeli OLED. Ah, da, seveda nas ravno tako ni navdušila – cena.

Samsung QE65S95B OLED

Ločljivost: 4K

Velikost preizkušenega modela: 65 palcev

Tip zaslona: OLED (QD-OLED)

Na voljo v diagonalah zaslona: 55, 65 palcev

Operacijski sistem: Tizen

Cena: 3.100 EUR

Za: Svetla in kontrastna slika s pravilnimi barvami in polno podporo za priklop igralnih konzol. Nadgrajeno povezovanje s telefoni Samsung in z računalniki Windows.

Proti: Visoka cena, zvočniki bi bili lahko boljši.

  

Samsung QE65QN900B Neo QLED

Ločljivost: 8K

Velikost preizkušenega modela: 65 palcev

Tip zaslona: LCD

Na voljo v diagonalah zaslona: 65, 75, 85 palcev

Operacijski sistem: Tizen

Cena: 5.000 EUR

Za: Izredno svetla in kontrastna slika s pravilnimi barvami in polno podporo za priklop igralnih konzol. Nadgrajeno povezovanje s telefoni Samsung in z računalniki Windows. Ločljivost 8K, če jo bomo kdaj potrebovali.

Proti: Izredno visoka cena, zvočniki bi lahko bili boljši. Ločena »škatla z elektroniko«.

Sony

Sonyjeve pametne televizorje poganja Googlov Android TV z zadnjo preobleko – Google TV. Gre za pregleden in učinkovit sistem, ki na domači strani postreže z vsebinami vseh aplikacij, ki so nameščene. V televizorje vgrajena strojna oprema je dovolj močna, da je sistem tekoč, gibanje po izbirah mehko, nastavitveni meniji pa se zdijo, kot bi bili del samega operacijskega sistema (v nasprotju z rešitvijo, ki jo ima Philips). Seveda imajo vsi taki modeli tudi vgrajen Chromecast, kar je v sistemih Android TV običajno.

Zasloni LCD z osvetlitvijo LED se trudijo popolno črno doseči z lokalnim zatemnjevanjem. Vir: Sony.

Zanimivo je, da imajo vsaj modeli, ki smo jih preizkusili tokrat, priložena po dva daljinca – eden je malce bolj bogat s tipkami in z izbirami, drugi je enostavnejši in morda zato učinkovitejši.

Model Bravia X81K (KD-65X81K) je Sonyjev vstopni model, kar je vidno predvsem po tipu zaslona. Gre namreč za zaslon LCD z osvetlitvijo LED (in s kvantnimi pikami), vendar brez lokalne zatemnitve, zato prikazana črna barva ni nikoli popolnoma črna. Ker tudi osvetlitev ni najmočnejša, gre za slabše kontrasten televizor, ki ni najprimernejši za ogled vsebin HDR. Televizor prikazuje le povprečno sliko, vendar ima vgrajen dovolj močan, čeprav starejši slikovni procesor, da hitre vsebine prikaže dovolj mehko. Vgrajeni zvočniki sicer podpirajo Dolby Atmos (kot skoraj vsi tokrat preizkušeni televizorji, z izjemo najcenejšega Hisensa), vendar prav dobre prostorskosti ne zmorejo. V resnici je osnovna Bravia predraga za to, kar ponuja.

Stopnjo više je model Bravia X90K (XR-65X90K), ki že premore novejši slikovni procesor XR, osvetlitev LED pa zmore lokalno zatemnjevanje s 54 conami (v matriki 6 × 9). Povprečen uporabnik bo to opazil kot bolj kontrastno sliko v filmskih prizorih, natančnejši pa bo zaradi majhnega števila con (v primerjavi z modeli Mini LED) ob filmskih zaključnih napisih vseeno opazil moteče artefakte. X90K je dvakrat svetlejši od prej omenjenega X81K, kar se zelo pozna, predvsem pri ogledu vsebin HDR. V povezavi s črninami, ki jih pomaga ustvariti lokalno zatemnjevanje, osvetlitev ustvari res zelo dobre kontraste. Tudi prikazane barve, za katere poskrbijo kvantne pike, so odlične, želeli bi si le še nekoliko boljšo sliko pod ostrimi zornimi koti.

V nasprotju z zgornjim modelom je zaslon 120-herčni, s povezavo HDMI 2.1, na voljo je tudi dinamično prilagajanje osveževanja, kar je pomembno pri priklopu modernih igralnih konzol.

Omeniti velja, da je na televizorju nameščen aplikacija za Sonyjev pretočni servis Bravia Core. Ponuja okoli 450 filmov (navsezadnje ima Sony v lasti Sony Pictures, enega večjih hollywoodskih studiev) , ki so kupcem tega televizorja v pretočni obliki na voljo 12 mesecev, pet filmov pa lahko shranimo lokalno (si jih izposodimo). Kakovost filmov je odlična, aplikacija pa žal ne dosega uporabniške prijaznosti drugih pretočnih servisov, ki smo jih vajeni (Netflix, Youtube …). Naleteli smo tudi na nelogična poimenovanja filmov – film Man in Black 3 so v slovenskem uporabniškem vmesniku prevedeni v Ljudi u Crnom 3, čeprav je opis filma slovenski. Film je seveda angleški, na voljo so podnapisi.

In tako smo prišli do res vrhunskega »mercedesa« v tokratni ponudbi televizorjev, modela Bravia A95K (XR-65A95K). Gre za najnovejši in najmočnejši Sonyjev model OLED, ki nima vgrajenega zaslona LG, ampak tega, ki smo ga že omenili pri televizorju Samsung QE65S95B – izdeluje ga Samsung. Kakovost prikazane slike je zato res odlična. Kontrastna, živobarvna, tudi barvno pravilna. Odlično tudi za ogled vsebin HDR (podprta sta standarda HDR10 in Dolby Vision), seveda je na voljo tudi barvni način, kot so ga predvideli ustvarjalci vsebin. Zaslon je zelo svetel, prav očitno svetlejši od trenutno najmočnejšega modela LG (G2), če ju postavimo skupaj. Seveda ne manjkata podpora osveževanju s 120 herci in možnost prilagajanja.

Sony svojim televizorjem prilaga dva daljinca. Kdo bi vedel, zakaj.

Kar televizor še posebej dvigne od konkurence, so vgrajeni zvočniki, ki zvok oddajajo skozi zaslon OLED. V povezavi s procesorjem XR, ki se trudi razpoznati predvideno vsebino, je zaradi tega v filmu res očitno, katera oseba govori ali poje, od kod točno prihaja zvok. Zaradi množice zvočnikov je to tudi edini televizor na testu, kjer lahko rečemo, da se podpora prostorskemu standardu Dolby Atmos tudi dejansko in v praksi zazna. Testni Dolby Atmos posnetki znajo dejansko »zakrožiti« zvok okoli nas.

Tudi A95K ima priloženo naročnino na storitev Bravia Core, ki smo jo omenili pri zgornjem modelu, le da je tukaj na voljo 24 mesec, izposodimo pa si lahko 10 filmov.

Sony »se ceni«, bi lahko rekli. Navsezadnje so se nekoč oglaševali z zelo preprostim in povednim sloganom It's a Sony. Njihovi televizorji so zato dragi, marsikdo bi rekel tudi predragi, toda med njimi najdemo res odlične modele in A95K je vsekakor med njimi.

Dražji Sonyjevi televizorji imajo priloženo storitev Bravia Core s prek 450 filmi, ki jih lahko leto ali dve gledamo pretočno.

Sony Bravia KD-65X81K

Ločljivost: 4K

Velikost preizkušenega modela: 65 palcev

Tip zaslona: LCD

Na voljo v diagonalah zaslona: 43, 55, 65, 73 palcev

Operacijski sistem: Android TV (Google TV)

Cena: 1.410 EUR

Za: Barvno dokaj pravilna slika.

Proti: Premalo kontrastna slika, visoka cena.

  

Sony Bravia XR-65X90K

Ločljivost: 4K

Velikost preizkušenega modela: 65 palcev

Tip zaslona: LCD

Na voljo v diagonalah zaslona: 55, 65, 75, 85 palcev

Operacijski sistem: Android TV (Google TV)

Cena: 2.015 EUR

Za: Kakovostna slika z dovolj kontrasta, storitev Bravia Core.

Proti: Visoka cena.

  

Sony Bravia XR-65A95K

Ločljivost: 4K

Velikost preizkušenega modela: 65 palcev

Tip zaslona: OLED (QD-OLED)

Na voljo v diagonalah zaslona: 55, 65 palcev

Operacijski sistem: Android TV (Google TV)

Cena: 4.034 EUR

Za: Odlična, barvno pravilna in kontrastna slika. Odlični zvočniki. Storitev Bravia Core.

Proti: Visoka cena.

Tabela [PDF]

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Monitor na Facebooku

Monitor TV na YouTube

fc4dkL5HR9w

  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji