Trideset let razvoja

Revija živi. Koncept, ki ga pripraviš ob njeni splavitvi, uredniška politika, dizajn, ki je aktualen takrat, vse se spremeni, ker se spreminja svet okoli nas. Spreminjajo se pričakovanja bralcev, spreminja se izbor avtorjev, v tehnološkem svetu pa se še posebej spreminja – tehnologija.

Če so bile prve številke Monitorja še skorajda črno-bele in sestavljene iz celostranskih recenzij predvsem programskih paketov, je bilo že nekaj številk kasneje popolnoma drugače. Novi urednik, Samo Kuščer, je v revijo vnesel dodatno svežino, bolj razgibane članke in nove vsebine. Kaj kmalu je bila tema številke skoraj vedno primerjalni preizkus neke strojne opreme, redno se je širil tudi »bazen« zunanjih sodelavcev oziroma avtorjev. Revija se je debelila, v nekem trenutku je bilo treba v enem mesecu pripraviti prek 200 strani besedila in fotografij, opravilo, ki je že skoraj presegalo moči uredništva. Predvsem zato, ker je za vsako izmed teh strani stalo kar nekaj ur natančnega dela in meritev opreme, o kateri smo pisali.

Časi velikih primerjalnih testov so se sčasoma poslovili – dobili smo internet, predvsem pa je računalniška industrija dozorela, dozorevale pa so tudi posamezne podindustrije. Počasi je vsak pogon CD-ROM postal »dovolj dober«, zato primerjalni testi niso bili več smiselni. Enako se je zgodilo z diski, s katodnimi monitorji, krmilniki, z matičnimi ploščami in s še čim.

Hkrati se je ta zrela industrija počasi selila med običajne ljudi, med druge industrije. Danes so računalniki povsod – v telefonih, urah, avtomobilih, hladilnikih in še kje. Monitor je zato svoj slogan spremenil toliko, da na prvem mestu ni več »Računalniki«, ampak »Zabavna elektronika«. Hkrati je težišče vsebin počasi, vendar zanesljivo stremelo proti izobraževanju o novih tehnologijah in svetovanju o njihovi uporabi.

Monitor je danes drugačen, pa vendar še vedno podoben. Še vedno imamo primerjalne preizkuse, še vedno imamo celostranske recenzije programskih paketov, vendar imamo tudi recenzije električnih avtomobilov in vrhunske tehnološke prispevke univerzitetnih profesorjev, ki najnovejše tehnologije, kot je, denimo, 5G, razložijo na dovolj poljuden način, da so razumljive vsakomur.