Tehnomanija: februar 2006

V senci nadvse odmevne predstavitve telefona Apple iPhone se začenja odvijati pravcata mala bitka, ki lahko preraste v še večjo vojno. Mnoge je presenetila izbira imena iPhone, za katero je pred meseci postalo jasno, da ga ima kot blagovno znamko v lasti Cisco. V času predstavitve sta obe strani povedali, da se o imenu še pogajata, le nekaj dni zatem pa je očitno vse skupaj padlo v vodo in je Cisco vložil tožbo proti Applu. Toda ali ima Cisco res v lasti ime iPhone? Iz javnih podatkov ameriškega patentnega urada je razvidno, da so ime sicer zaščitili leta 1999, vendar konec leta 2005, ko bi morali registracijo podaljšati, tega niso storili. Nekaj dni zatem se je tudi razvedelo, da Cisco krši licenco GPL, saj za svoje Wi-Fi telefone iPhone, ki temeljijo na Linuxu, ni razkril nekaterih delov kode. Vsekakor neprijetno za Cisco, a to še ni konec. Cisco se namreč zelo trudi uspeti tudi na področju zabavne elektronike, Apple pa je tu z nedavnimi napovedmi in brezhibno javno podobo vse večja ovira.

Pisma bralcev: februar 2007

Pri nas v iTunes kupujemo že približno eno leto, resda bolj občasno, in to v ameriški podružnici iTunes. Včasih se je dalo prijaviti v ITMS že, če si imel kartico American Express, od lani pa to ne deluje več. Zato smo se morali v iTunes MS prijaviti prek PayPala, še zmeraj pa smo morali imeti American Express in (izmišljeni) naslov v ZDA z veljavno poštno kodo (Dunajska 51, 10001 New York, telefon 212 4120500, hehe). Druga možnost je, da ste lastnik kreditne kartice, ki je izdana v kateri od držav, ki imajo ITMS. Ampak potem lahko kupujete le v ITMS tiste države. Tretja možnost (ki smo jo tudi že uporabili zase in za darilo) je nakup IT Music card (oz. voucherja) - v tujini, seveda. V Angliji smo jih kupili v računalniški trgovini PC World. Potem smo ustvarili račun z izmišljenim angleškim naslovom, unovčili kartico (voucher) in veselo trošili. Žal se teh kartic (oziroma kode, ki je kar natisnjena na računu, kot pri Mobi karticah) ne da kupiti po internetu. Lahko pa, če imamo dostop do USA ITMS (prvi način), kupimo "gift certificate", ga natisnemo in nekomu podarimo (lahko tudi sebi :-). Obdarjenec si na enak način ustvari račun in to je to. Je pa "podn" to, da pri nas lahko kupuješ glasbo le tako pollegalno. Namesto da bi nas prodajalci na vse možne načine vzpodbujali k nakupu, moramo lagati ...

Programabilnost grafičnega cevovoda

Na področju grafične strojne opreme v ozadju že nekaj let poteka tiha revolucija, ki so jo prezrli ne le navadni uporabniki računalnikov, temveč tudi večina igričarjev, ki izmed vseh komponent računalnika najpogosteje menjavajo prav grafične kartice. Ob splovitvi novih grafičnih procesorjev (GPU) je zanimanje usmerjeno predvsem v številke - višji takt procesorja in pomnilnika, večja količina pomnilnika za teksture, večje število cevovodov itd. Povečanje omenjenih zmogljivosti in arhitekturne izboljšave grafične strojne opreme vsekakor vplivajo na povečanje števila upodobljenih sličic na sekundo, to pa v osnovi najbolj zanima zagrete potrošnike zabavne elektronike. S stališča ponudnikov iger in programerjev nasploh pa gre v tem primeru za bolj kot ne pasivni napredek. Seveda lahko z več megahertzi in megabajti v istem času upodobimo geometrijsko bolj izpopolnjene modele navideznih okolij in dvignemo kakovost tekstur ter s tem posredno izboljšamo njihov videz. Vendar pa na interaktivno uporabo v računalniški grafiki in tudi širše čaka veliko zamisli in postopkov, ki so bili zaradi pomanjkanja ustrezne strojne podpore doslej omejeni le na teorijo ali kvečjemu akademske kroge.

Priključimo podatke

Priklapljanje diskov je bilo pred nekaj leti preprosto. Pri osebnih računalnikih smo imeli za diske na voljo priključek ATA, medtem ko smo v delovnih postajah in strežnikih uporabljali hitrejše, zanesljivejše in precej dražje diske s priklopom na vodilo SCSI.

Pisma bralcev: januar 2007

Tehnomanija: januar 2007

Le slaba dva tedna je trajalo, da je hekerjem uspelo prelisičiti najnovejši Microsoftov sistem za aktivacijo novega operacijskega sistema Windows Vista, za katerega so ponosno trdili, da bo preprečil piratiziranje. Poslovne različice programa namreč lahko uporabljajo posebno storitev Key Management System (KMS) v enem od strežnikov v podjetju, prek katerega se avtorizirajo računalniki v omrežju. Po internetu pa je že začel krožiti lažni strežnik KMS v obliki slike Vmware, ki opravi isti korak, a brez vednosti Microsofta. Zlom zaščite pa ni popoln, saj bodo uporabniki morali postopek ponoviti vsakih šest mesecev, drugače bo sistem Windows Vista domala nehal delovati. Kljub temu to postavlja pod vprašaj Microsoftovo tehnologijo, ki naj bi preprečevala take zlorabe, in je še en dokaz, da iznajdljivosti hekerjev ni meja.

Tehnomanija: december 2006

Zadnje novice iz Japonske govorijo o tem, da bo konec leta 2007 morda vendarle konec nesmiselnega tekmovanja med konkurenčnima zapisoma blu-ray in HD-DVD, čeprav posredno. NEC, Broadcom in STMicroelectronics že razvijajo vezje, ki bo po napovedih znalo prebirati zapise tako na ploščah blu-ray kot HD-DVD v isti napravi. Poglavitna ovira so predvsem različni algoritmi stiskanja in standardi za nadzor digitalnih vsebin, a bodo spretni inženirji to, kot kaže, presegli. Še vedno pa ostaja vprašanje, ali bomo podobno združljivost dosegli tudi na strani zapisovanja in kdaj. Če bi sodili na podlagi zgodovine razvoja standarda DVD (spomnite se časov z dilemo +RW ali -RW), je najbrž tudi to le še vprašanje časa.

Tehnomanija: november 2006

Sonyjeva afera z akumulatorji dobiva vsak dan nove razsežnosti. To, kar se je začelo z vpoklicem akumulatorjev za prenosnike družb Dell in Apple, se je nadaljevalo še z družbami Lenovo, Toshiba, Fujitsu in Fujitsu Siemens, Hitachi, Sharp in izdelki družbe Sony. Do tega trenutka med večjimi izdelovalci le Hewlett-Packard ni napovedal vpoklica za svoje izdelke. Ostaja še odprto vprašanje, kaj v svoje izdelke vgrajujejo tajvanski, korejski in kitajski izdelovalci in ali imajo pogum in odgovornost za podoben korak. Ko sem se lotil pisanja tega prispevka, je bilo po svetu vpoklicanih že več kot 7 milijonov akumulatorjev. Analitiki napovedujejo, da bo končna številka zagotovo višja od 10 milijonov. Škoda za Sony je velikanska - po nekaterih ocenah že presega pol milijarde dolarjev, če ne upoštevamo morebitnih odškodninskih zahtevkov, ki jih nekateri že napovedujejo. Ob tem pa strokovna javnost meni, da bo pravo posledico Sony utrpel šele čez čas, saj izdelovalci kratkoročno nimajo zadosti alternativnih virov, zato prehod na druge izdelovalce ne bo trenuten. Največ bosta pridobila poglavitna tekmeca - Sanyo in Panasonic, za Sony pa celo ugibajo, da se bo po koncu afere morda celo umaknil s področja akumulatorjev.

Pisma bralcev: november 2006

Opomba uredništva: po našem posredovanju na T-2 so se serviserji vendarle oglasili in ugotovili, da je napaka na Telekomovi strani oziroma da je povezava prekinjena zaradi udara strele. Telekomov serviser je seveda ugotovil popolnoma nasprotno (da je kriv T-2), vendar je povezava po njegovem odhodu čudežno začela delovati. Tako T-2 kot Telekom sta med obiski čas trošila tudi za antipropagando drug drugega. Skratka, zgodba je skoraj do pičice enaka, kot smo jo pred slabim letom doživeli tudi sami:

Zgodovina osebnih računalnikov

Poleti smo praznovali 25-letnico pecejev. Spomladi so dopolnili 30 let jabolčni računalniki. Pred 40 leti je začelo delovati prvo društvo ljubiteljev računalnikov. Dovolj povodov torej za to, da se podamo na še en zgodovinski sprehod in si ogledamo, kako je nastalo in se razvilo orodje, ki ga vsi uporabljamo - osebni računalnik.

Odprt in varen

Varno in zanesljivo delovanje računalnika danes marsikomu pomenita precej več kot pred desetletjem ali dvema, ko so številni temeljni računalniški programai nastajali brez prevelikega razmisleka o varnosti.

Pisma bralcev: oktober 2006

Res, sama grafična kartica ne igra velike vloge, nekolikšno pa vendar. Razlike se zreducirajo bolj ali manj le na to, kakšna je frekvenca grafičnega procesorja na kartici in kakšna je frekvenca dostopa do vgrajenega pomnilnika. To dvoje (in vrsta nameščenega hladilnika) pogojuje tudi to, kakšne so možnosti dodatnega navijanja hitrosti. Vendar lahko za veliko večino smrtnikov posplošimo - grafična kartica je enako grafični procesor.

Tehnomanija: oktober 2006

V silicijevi dolini morda nastaja nov strateški pakt. Eric Schmidt, sicer direktor družbe Google, je nedavno vstopil v upravni svet družbe Apple, v katerem bo imel priložnost tesno sodelovati s Stevom Jobsom. Čeprav taka imenovanja v računalniški industriji niso redkost, mnogi poudarjajo, da poteza ni kar tako in ima cilj, a ta seveda javnosti ni znan. Schmidt je zelo vesel, da bo lahko sodeloval pri nadaljnjem ustvarjalnem razvoju, ki ga pooseblja Apple, nekateri pa že menijo, da je to zelena luč za morebitno sodelovanje med družbama. Tak pakt bi bil vsekakor zelo resna alternativa Microsoftu, saj sta že danes oba ponudnika vse resnejša alternativa gigantu iz Redmonda.

Pisma bralcev: september 2006

Težava je najverjetneje v Microsoftovem popravku MS06-025, ki ste ga kot uporabnik Windows 2000 prejeli 13. junija letos. Popravek sicer zakrpa razpoko, ki je teoretično omogočala, da bi napadalci v strežniku izvedli katerikoli program, vendar žal (kako predvidljivo) prinaša novo. Windows Server namreč telefonski številki, ki jo uporabnik vtipka za povratni klic, odbije zadnjo številko. Zato uporabnik povratnega klica seveda nikoli ne prejme. Microsoft je napako priznal, a zaenkrat še ni popravka. Začasna rešitev je kljub temu preprosta - uporabniki naj telefonski številki, ki jo vpisujejo, na koncu dodajo še eno številko. Če je številka, na katero želijo prejeti klic, 01 1234567, naj za povratni klic ponudijo 01 12345678...

Navidezno ali resnično?

Novi Intelovi in AMDjevi procesorji strojno podpirajo virtualizacijo, nekaj torej, kar so veliki računalniki podpirali že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Pa je nova podpora res enakovredna tej "zaresni" virtualizaciji in ali res kaj pripomore pri programski virtualizaciji (Vmware...), kot jo poznamo danes?

Tehnomanija: september 2006

Boj med Intelom in AMD je vedno bolj napet, tako da so zaposleni v obeh podjetjih poletje bržkone preživeli kar na delovnem mestu. Kljub temu da je Intel z novim procesorjem Core 2 Duo slavil (kratkoročno) zmago pri doseganju absolutne zmogljivosti, pa je resnični zmagovalec v zadnjih nekaj mesecih AMD. V tem času mu je namreč uspelo to, za kar si je prizadeval dolga leta - prepričal je velike izdelovalce, da so njegove izdelke uporabili v svojih poglavitnih izdelkih. Videti je, da mu je še posebej uspelo na področju strežnikov, kjer so nad Opteroni navdušeni pretežno vsi ponudniki, od IBM, HP, Della do Suna. Nekoliko večje presenečenje je, da so ti izdelovalci le malo zatem oznanili, da bodo AMD izdatno podprli tudi pri namiznih in prenosnih računalnikih. Tako lahko AMD že v nekaj četrtletjih pridobi tržni delež, o katerem je še nedavno lahko samo sanjal.

Pisma bralcev: julij-avgust 2006

Ko sem brskala po internetnih straneh, sem med drugimi našla tudi vašo stran. Zato sklepam, da bi mi vaša pomoč prišla prav. Hodim na ekonomsko fakulteto in pri enem izmed predmetov moramo narediti seminarsko nalogo. Moja naloga je opisati in navesti razlike oziroma primerjati Oracle in MySQL. Ne vem, kaj narediti. Zato se obračam na vas z željo, da bi mi kako pomagali. Za odgovor se vam že vnaprej iskreno zahvaljujem in vas lepo pozdravljam!

Tehnomanija:julij-avgust 2006

Po tem, ko so v Microsoftu konec maja z velikansko medijsko pozornostjo objavili doslej najobsežnejši "preizkusni" program svojih prihajajočih izdelkov (Windows Vista, Office 2007, Longhorn Server), je v javnost prodrla tudi manj znana, za druge ponudnike dokaj negativna plat Microsoftovih prizadevanj, da v svojih novostih ponudijo "vse za vsakogar". Najprej se je Symantec odločil, da bo tožil svojega dolgoletnega, nepogrešljivega partnerja za kršenje patentnih pravic, ki so jih dobili z nakupom Vertiasa. Le nekaj dni zatem je na gladino navidez mirne vode priplaval spor z družbo Adobe, ki traja že nekaj časa.

Wikipedija od W do A

Wikipedije bralcem Monitorja verjetno ni treba posebej predstavljati, a smo ji kljub temu namenili obsežen prispevek, v katerem boste izvedeli vse, kar morate vedeti o prosti spletni enciklopediji. In še nekaj malenkosti za povrh.

Pisma bralcev: junij 2006

Že nekaj časa se govori o holografskih diskih, ki naj bi bili zelo podobni današnjim disketam in malo manjši, kot so ploščki velikosti 12 cm. Podjetja, kot sta InPhase in Maxell, naj bi že večkrat predstavila omenjene diske; najprej 200 in 300 GB, zatem pa še do 3 TB v več plasteh. Ker pa so terabajtne zmogljivosti zelo iskane, se sprašujem, ali bodo holografski diski postali del rešitev optičnih tehnologij, kot so DVD in modri laser ter HD-DVD? Ali bo holografska periferija premogla tudi izdelke, kot so nosilci, knjižnice, izmenjevalci in duplikatorji? Mislim, da pri takšni novosti, kot so holografski diski in izdelki, ne bi bilo slabo, ko bi naročniki in bralci publikacij izvedeli kaj več o tem.  

Tehnomanija: junij 2006

Nobena skrivnost ni, da je boj za uporabnike pogosto brezplačnih spletnih storitev pravzaprav boj za oglase in oglaševalce. Google veliko večino svojih prihodkov ustvari prav na ta način, zdaj pa želijo zgledu slediti tudi drugi računalniški velikani. Apple bo, kot kaže, oglaševanje kmalu vgradil v svoj spletni servis iTunes, ki vodi na področju prodaje digitalne glasbe. Napster, ki tekmuje daleč zadaj, se je moral na to odzvati s tem, da ponuja celo brezplačno poslušanje glasbe (do petkrat zapored), samo da bi privabil oglaševalce. Microsoft pa se je odločil, da bo opustil dosedanji oglaševalski sistem, ki si ga je sposodil od Yahooja, in zdaj stavi na svojo tehnologijo AdCenter. Dodatno so se okrepili še z nakupom družbe Massive, pionirja reklam, ki se vrtijo med računalniškimi igrami. Kdor bo želel uporabljati brezplačne storitve, naj se kar pripravi na poplavo oglasnega gradiva.

Z letalom po Evropi

Ena od koristnih pridobitev združene Evrope so nedvomno poceni letalski prevozniki, ki so v zadnjih nekaj letih s cenami, ki so pogosto nižje od tistih za vlak, povzročili pravo malo potovalno revolucijo. Konec aprila je prvi izmed njih, EasyJet, prišel tudi k nam, v nadaljevanju pa si jih bomo, tudi zato, ker je splet pomemben sestavni del njihovega poslovanja, nekoliko podrobneje ogledali.

Eiffel

Razliko med Evropejci in Američani včasih presenetljivo nazorno pokažejo celo programski jeziki. Ko se je v sedemdesetih letih minulega stoletja iskal učinkovitejši nadomestek za zbirnik, sta onkraj velike luže Brian Kernigan in Dennis Ritchie izumila C, z nekoliko drugačnimi motivi pa je v slavnem švicarskem inštitutu ETH Niklaus Wirth utemeljil pascal.

Programerske novice: junij 2004

Z dodatnimi sredstvi Novella projekt Mono napreduje še uspešneje in je vse bolj priljubljen tudi med razvijalci. Tako je bila nedavno objavljena preizkusna različica 1.0, ki je pomemben mejnik v razvoju vsakega programskega izdelka.

Ko pingvini zapojejo

V Karlsruheju v Nemčiji je od 29. aprila do 2. maja 2004 v Centru za umetnost in medijsko tehnologijo (ZKM) potekala druga konferenca razvijalcev in uporabnikov odprtokodne zvočne in glasbene programske opreme predvsem za operacijski sistem Linux. Po uspehu lanskega shoda, ki je bil namenjen razvijalcem, so letos organizatorji shod razširili na štiridnevno konferenco s 35 predavanji in okrog 60 udeleženci z vsega sveta.

Omrežne nastavitve v Linuxu

Novejše distribucije Linuxa omogočajo uporabnikom preprosto spreminjanje omrežnih nastavitev v okenskem okolju. Poznamo pa tudi izviren in nekoliko zahtevnejši način postavljanja omrežja v tekstovnem načinu neposredno s sistemskima programoma ifconfig in route. Na voljo so tudi številne omrežne datoteke, ki se razlikujejo glede na distribucijo.

Od WorldWideWeba do Ognjerepca

Spletni brskalniki so lep zgled bliskovitega razvoja računalništva. Dandanes si računalništva brez njih sploh ne moremo več predstavljati, za njimi je pestra in zanimiva zgodovina, pa vendarle je prvi nastal pred komaj petnajstimi leti.

Pisma bralcev: maj 2006

Imam vprašanje o izrabi raznih orodij, ki omogočajo šifriranje podatkov. Zanima me, ali poznate kakšno orodje, ki omogoča izrabo šifriranih volumnov na dveh različnih računalnikih. Npr. na USB ključu si naredim volumen, ki je šifriran, ta volumen pa želim nato uporabiti na domačem računalniku, kjer bi imel enako orodje za šifriranje podatkov.

Tehnomanija: maj 2006

V začetku aprila je Apple spet presenetil javnost s tem, ko je objavil program Boot Camp, ki omogoča zagon operacijskega sistema Windows na računalnikih Macintosh, poleg operacijskega sistema Mac OS in v popolnem sožitju z njim. Ob tem so zagotovili tudi vse ustrezne gonilnike, da Windows nemoteno deluje v jabolčnih računalnikih. Hkrati pa še vedno dajejo povsem jasno vedeti, da ne nameravajo prodajati Oken. Zakaj se je torej Apple odločil za ta korak? Eden od možnih odgovorov je v tem, da Apple sebe še vedno vidi predvsem kot izdelovalca strojne opreme, ki programe izdeluje predvsem zato, da prodaja računalnike (in drugo opremo). Kljub temu se je težko otresti občutka, da Apple tudi tokrat ni povedal vse zgodbe. Zanimivo je tudi, da je Boot Camp objavil le nekaj dni za tem, ko je isti korak, zagon Windows XP, uspel tudi neodvisni skupini zagretih navdušencev. Presenetljiv je tudi odziv javnosti, še posebej iz poslovnega sveta, ki korak pozdravlja z navdušenjem. Kot kaže, si ljudje silno želijo Macov - toda z okoljem Windows.

Velika vojna formatov

Leto 2006, pa tudi 2007, bosta v znamenju dveh novih visoko zmogljivih DVD standardov. Blu-ray in HD-DVD nadaljujeta že leta trajajočo vojno formatov.