Članki

  • Spletna zabava

    Kakor se za poletno številko spodobi, se bomo tokrat odpravili na nekoliko lahkotnejši spletni potep in obiskali nekaj spletnih strani, na katerih se lahko igrate.

    Objavljeno: 30.3.2005 13:30 | Avtor: Nikolaj Pečenko | Monitor Julij 2004
  • Na kratko iz spleta: julij 2004

    Vsi, ki raje kot MTV gledajo Cartoon Network, bodo nekaj deset brezplačnih igric našli na spletni strani svoje priljubljene televizijske postaje. Izbiramo lahko med akcijskimi, arkadnimi, pustolovskimi in športnimi igrami, v večini pa nastopajo liki iz risank, recimo legendarna krava in kura, pa zajček Dolgoušček ali Kremenčkovi. Zelo primerno, če morate zamotiti malčka, ki bi se rad igral z vašim računalnikom, na katerem seveda nimate nameščene nobene primerne igre.

    Objavljeno: 30.3.2005 13:30 | Avtor: Nikolaj Pečenko | Monitor Julij 2004
  • O Troji, kavbojkah in Venetih

    Ondan sem gledal Trojo, najnovejši hollywoodski prispevek k mesarjenju klasičnih zgodovinskih zgodb, nato pa me je z Iliado navdihnjeno križarjenje po spletu pripeljalo do zanimivih povezav in ne morem si kaj, da jih ne bi delil z vami, drage bralke in bralci. Poglejmo torej, kaj vse sem odkril.

    Objavljeno: 30.3.2005 12:13 | Avtor: Nikolaj Pečenko | Monitor September 2004
  • Na kratko iz spleta: september 2004

    Države sprejemajo zakone proti e-smetem, Bill Gates obljublja izkoreninjenje smetja v prihodnjih nekaj letih, medtem pa je, kakor verjetno občutite tudi v lastnem e-poštnem predalčku, smeti čedalje več. V družbi Brightmail so izmerili, da je bilo letos poleti že skoraj dve tretjini vseh e-sporočil nezaželenih. V družbi Clearswift pa so ugotovili, da večina e-smeti, skoraj 70 %, oglašuje finančne in lekarniške storitve, pri čemer je najbolj zaskrbljujoče, da je skoraj nemogoče ločiti prave od prevarantskih. A če mislite, da vse e-smeti tudi končajo v smeteh, se motite. V Yahooju so namreč v raziskavi med 3100 uporabniki interneta ugotovili, da jih je kar ena petina že kupila katero od stvari, ki jih ponujajo e-smetarji. Nič čudnega, da jih je čedalje več.

    Objavljeno: 30.3.2005 12:13 | Avtor: Nikolaj Pečenko | Monitor September 2004
  • Revije v spletu

    O e-knjigah smo na teh straneh že pisali, tokrat pa se bomo posvetili še e-revijam, predvsem tistim, ki sicer izhajajo tudi na papirju. Uredništva imajo do spletnih inačic različne pristope, tako s tehničnega kakor tudi tržnega stališča. Nekatere revije lahko v celoti brezplačno preberemo v spletu, a takih je iz dneva v dan manj, kajti čeprav brati revijo na zaslonu računalnika ni tako udobno kakor prebirati klasične revije, marsikomu razlika v ceni povsem odtehta neudobnost, še posebno, če prispevki v reviji niso zelo dolgi.

    Objavljeno: 30.3.2005 12:05 | Avtor: Nikolaj Pečenko | Monitor November 2004
  • Na kratko iz spleta: november 2004

    Kiberščaki najpogosteje obiskujejo spletne strani za odrasle, pravijo v družbi Hitwise, ki se ukvarja z merjenjem obiskanosti spletišč. Kar 19 % vseh spletnih poti se namreč konča na eni od pornografskih strani. Za primerjavo, vsa iskalna spletišča, z Googlom na čelu, imajo le slabih 14 % obiskov. Med posameznimi spletišči nesporno vlada Google, ki ima kar 3 % vseh obiskov. Kiberščaki v spletu radi obiskujejo še z zabavo tako ali drugače povezana spletišča (8 %), poslovne in finančne spletne strani (7,4 %) ter nakupovalno-oglasna spletišča (7 %).

    Objavljeno: 30.3.2005 12:05 | Avtor: Nikolaj Pečenko | Monitor November 2004
  • Pesem za €vro

    Spletne prodajalne digitalne glasbe poganjajo kakor gobe po obilnem deževju in čeprav v naših krajih kakšnega omembe vrednega navala nanje še ni - tudi zato, ker v večini sploh ne moremo kupovati - smo pokukali v nekaj najzanimivejših.

    Objavljeno: 30.3.2005 11:51 | Avtor: Nikolaj Pečenko | Monitor December 2004
  • Na kratko iz spleta: december 2004

    Rhapsody sodi med največje spletne prodajalne glasbe, s katalogom, v katerem je okoli 800.000 skladb vseh petih največjih založb. Pri Rhapsody si prepričani, da je prihodnost v pretočnem načinu poslušanja glasbe po željah, zato običajnega prenosa datotek na domači računalnik sploh ne omogočajo. Za 10 ameriških zelencev lahko en mesec neomejeno poslušate vso njihovo glasbo. Prenosnih predvajalnikov mp3 ne podpirajo, če bi glasbo vseeno hoteli odnesti še kam, pa vam za dodatnih 0,79 centa omogočijo, da posamezno skladbo posnamete na CD. Samo za Američane.

    Objavljeno: 30.3.2005 11:51 | Avtor: Nikolaj Pečenko | Monitor December 2004
  • Fotografski kotički

    Digitalni fotoaparati, od najskromnejših, vgrajenih v telefone, do najzmogljivejših, osvajajo svet, mi pa si bomo tokrat ogledali, kako nam lahko do boljših fotografij pomaga splet.

    Objavljeno: 29.3.2005 13:46 | Avtor: Nikolaj Pečenko | Monitor Februar 2005
  • Objavljeno: 26.3.2005 12:17 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor Oktober 2004
  • Objavljeno: 26.3.2005 12:17 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor November 2004
  • Objavljeno: 26.3.2005 12:16 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor December 2004
  • Tehnomanija: julij 2004

    Intel namerava v svoje bodoče mobilne procesorje oziroma pripadajoče sistemske nabore vgraditi podporo identifikaciji lokacije uporabnika. Za zdaj še ni jasno, na kateri tehnologiji bo temeljila Intelova zamisel, analitiki pa menijo, da bo šlo za zelo pomembno novost. S samodejno identifikacijo lokacije bi uporabnikom mobilnih računalnikov lahko precej poenostavili življenje, saj bi se računalnik samodejno prilagodil omrežnim nastavitvam, privzetim tiskalnikom in drugim krajevnim nastavitvam. Pri projektu Intel tesno sodeluje z Microsoftom, ki bo podporo storitvi po vsej verjetnosti vgradil v Windows "Longhorn".

    Objavljeno: 26.3.2005 12:14 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor Julij 2004
  • Letnik 2005

    To, da se tudi v svetu programske opreme dogaja svojevrstna "globalizacija" in "konsolidacija", je več kot očitno. Nekoč je bilo npr. za osebne računalnike na voljo skoraj sto znanih urejevalnikov besedil. Včasih je bilo tudi ponudnikov priljubljenih razvojnih orodij nekaj deset. Stony-Brook, Oregon, JPI, Zortech, Watcom so vsi del zgodovine. Razviti uspešen posel med Scilo in Karibdo Microsofta ter brezplačno in/ali odprtokodno ponudbo je vse prej kot enostavno. Podjetja s širšo ponudbo programske ali strojne opreme lahko razdajajo razvojna ogrodja in orodja, kot očitno počneta Sun z javo in Microsoft z .net, čeprav slednji svoje najzmogljivejše razvojno okolje prodaja po precej zasoljeni ceni.

    Objavljeno: 25.3.2005 20:24 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Januar 2005
  • Programerske novice: januar 2005

    Microsoft se je zavezal tudi k večjemu sodelovanju pri uporabi zapisov Pisarne v drugih programih in pomoči pri izdelavi filtrov za programe, ki bi želeli te zapise prepoznati in iz njih uvoziti ali vanje izvoziti lastno vsebino.

    Objavljeno: 25.3.2005 17:26 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Januar 2005
  • Novice odprte scene: januar 2005

    Organizacija Free Software Foundation pripravlja novo različico splošnih javnih licenc (Genral Public Licence ali GPL), kar je prva večja sprememba v skoraj 13 letih. Prvo definicijo licenčne politike, ki je danes eden od temeljev številnih odprtokodnih programov, je razvil ustanovitelj organizacije FSF in znani zagovornik odprte kode Richard Stallman, zadnja revizija pa je bila narejena leta 1991. Današnje stanje v računalniškimi industriji pa je precej drugačno kot tedaj, svobodo pri razvoju programskih rešitev pa omejujejo čedalje bolj pogosti poskusi po patentiranju posameznih algoritmov in programov, kot tudi drugi načini za zaščito intelektualne lastnine. GPL 3, ki bo v prvi javni delovni različici na voljo v letu 2005, naj bi odgovoril predvsem na izzive programskih patentov in z novimi mehanizmi za zaščito odprte kode. Avtorji razmišljajo o uporabi založniških in avtorskih pravic (copyright), da bi s tem preprečili divje lastninjenje in poskuse patentiranja posameznih delov kode. Eden izmed ciljev nove različice licenc GPL je tudi prilagoditev mednarodnim posebnostim, saj se avtorske pravice za razliko od GPL razlikujejo od države do države.

    Objavljeno: 25.3.2005 17:24 | Monitor Januar 2005
  • Filtriranje spletne vsebine z ugnezdenim Linuxom

    Vsak ponudnik vsebine ima svoje odjemalce in vsak odrasli ima pravico do vsebine, ki jo želi. Internet mora ostati svobodni medij. Mlajše uporabnike interneta pa je vendarle treba zaščititi pred agresivnimi ali spornimi vsebinami, tako doma kot v šoli. Morda kdo tako, sicer z drugimi motivi, razmišlja tudi za svoje zaposlene.

    Objavljeno: 25.3.2005 16:27 | Avtor: Tom Erjavec | Monitor Januar 2005
  • Gradnik za dinamično sodelovanje

    Vse bolj znani gradnik XML HTTP Request bo najverjetneje spremenil uporabniško izkušnjo številnih spletnih strani. Oglejmo si njegovo rabo.

    Objavljeno: 25.3.2005 01:44 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Marec 2005
  • Dinamično sodelovanje

    S sodelovanjem odjemalcev in strežnikov so spletne strani lahko precej uporabnejše in bolj zanimive.

    Objavljeno: 25.3.2005 01:27 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Februar 2005
  • Programerske novice: februar 2005

    Oracle in Microsoft sta spet našla drug drugega. SQL Server ni odščipnil pomembnejšega tržnega deleža Oraclu, podlaga .net pa postaja vse pomembnejša za programerje. Oracle je tako postal partner Microsofta pri razvoju Visual Studia.net, podjetji pa sta drug drugemu sponzorirali razvojni konferenci.

    Objavljeno: 25.3.2005 01:12 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Februar 2005
  • Na kratko iz spleta: februar 2005

    Eno večjih fotografskih spletišč je PhotoNet. Vsak dan ga obišče več kakor 100 tisoč obiskovalcev in ima več kot četrt milijona registriranih uporabnikov. Na njem se zbirajo ljubiteljski in poklicni fotografi z vsega sveta. Tu lahko objavite svoje fotografije, ki vam jih bodo obiskovalci tudi ocenili in jih morda izbrali za posnetek tedna. Poklepetate lahko z drugimi udeleženci, preberete številne zanimive prispevke ali si ogledate skoraj 700 tisoč fotografij.

    Objavljeno: 25.3.2005 00:46 | Avtor: Nikolaj Pečenko | Monitor Februar 2005
  • Tehnomanija: januar 2005

    Vse pogostejše so govorice, da se namerava Dell, najtrdnejša in morda zadnja neosvojena trdnjava družbe Intel, v prihodnje odločiti tudi za procesorje družbe AMD. Čeprav je take govorice mogoče slišati že vrsto let, je razvoj v tej smeri nedavno posredno potrdil tudi prvi mož družbe, Kevin Rollins, ki je ob predstavitvi novih strežniških rezin omenil, da sisteme z AMDjevo tehnologijo že preizkušajo in so z videnim precej zadovoljni. Najverjetnejši kandidati so procesorji Opteron, ki bi jih Dell lahko uporabil v cenejših strežnikih s 64-bitno arhitekturo. Velika možnost je tudi, da bo Dell ponudil sisteme AMD ob Microsoftovi uradni predstavitvi 64-bitne različice Windows XP.

    Objavljeno: 24.3.2005 14:31 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor Januar 2005
  • Tehnomanija: februar 2005

    Prednovoletni čas je bil poln rekordov na področju spletne prodaje, zlasti v velikih trgovinah, kot je Amazon. V največjem navalu so prodali kar 2,8 milijona izdelkov v enem samem dnevu, kar pomeni, da so kupci nakupili v povprečju po 32 izdelkov na sekundo. Knjige pa niso več v modi, saj v Amazonu trdijo, da so se kupci odločali najbolj za glasbo, predvajalnike DVD in digitalne fotoaparate. Potrošništvu res ni meja.

    Objavljeno: 24.3.2005 13:52 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor Februar 2005
  • Operacijski sistemi BSD

    Ko uporabniki računalnika zaslišijo besede brezplačni operacijski sistemi, jih velika večina pomisli na Linux oziroma na katero od distribucij tega razvpitega operacijskega sistema (natančnejši bodo pripomnili, da Linux sploh ni operacijski sistem, temveč le njegovo jedro). Povprečnemu računalniškemu uporabniku pa je manj znano, da obstaja cela družina brezplačnih operacijskih sistemov, ki tako kot Linux izvirajo iz Unixa, očeta sodobnih operacijskih sistemov. To so operacijski sistemi iz družine BSD. Najbolj znani so FreeBSD, OpenBSD in NetBSD, nekoliko manj pa DragonFly BSD in Darwin. DragonFly se je pojavil lani, je izpeljanka iz FreeBSD in ga omenjamo samo mimogrede. Tudi Darwin izhaja iz FreeBSD in je osnova za Applov operacijski sistem MacOS X.

    Objavljeno: 20.3.2005 11:41 | Avtor: Vlado Robar | Monitor April 2005
  • Sistem elektronske pošte

    Ko enkrat postavimo majhen strežnik za domačo ali pisarniško rabo, se nam odpre cela vrsta možnosti, ki jih prej nismo imeli. Le pri redkih ponudnikih internetnih storitev si lahko po smiselni ceni omislimo nekatere storitve, ki jih danes ni le udobno uporabljati, temveč so nujne za normalno delovanje v informacijski družbi. Ena izmed teh storitev omrežja je seveda elektronska pošta, ki je tudi najbolj razširjena oblika osebnega komuniciranja v internetu.

    Objavljeno: 23.2.2005 22:14 | Avtor: Jure Koren | Monitor Marec 2005
  • Novice odprte scene: marec 2005

    Sodišče je v zadevi družbe SCO proti podjetju IBM slednjemu naložilo, da mora pokazati kodo operacijskega sistema Unix, ki naj bi domnevno kršila pravice tožitelja. IBM mora tako predati sporno kodo odvetnikom družbe SCO, ki jo bodo analizirali kot del priprave na začetek sojenja. SCO namreč trdi, da je IBM brez dovoljenja del kode, nad katero naj bi imel pravice SCO, predal v uporabo odprtokodni skupnosti in Linuxu. Zaradi tega zdaj zahtevajo licenčnino in povrnitev škode. Odločitev sodišča nekoliko preseneča, saj so mnogi pričakovali, da bo zavrnilo zahtevo zaradi upoštevanja drugih okoliščin, ki so kazale, da ni bilo kršitve. Analitiki pričakujejo, da se bo sodni proces začel jeseni.

    Objavljeno: 23.2.2005 22:01 | Monitor Marec 2005
  • Novellov Linux

    Minilo je že leto dni, odkar je Novell kupil podjetji Ximian inc. in SuSE Linux AG, tako da je bilo samo vprašanje časa, kdaj bo začel tržiti linuxovsko programsko opremo za namizne računalnike. Rezultat skupnega razvoja je Novell Linux Desktop 9 (NLD 9), ki je nadgradnja SuSE Linux Desktopa.

    Objavljeno: 23.2.2005 22:01 | Avtor: Zoran Čertanc | Monitor Marec 2005
  • Tehnomanija: marec 2005

    Ambicije družbe Google, kot kaže, nimajo meja. V zadnjih mesecih skoraj ne mine dan brez kake novosti ali novic o načrtih, po katerih se skoraj zdi, da si želijo podrediti celoten internet. Ne samo, da Google skuša razviti čim več storitev, ki so tesno povezane z iskanjem podatkov, temveč posega tudi na področja, kjer jih sploh ne bi pričakovali. Nedavno so tako objavili oglas, da iščejo strokovnjake za optična omrežja za omrežja MAN. To daje slutiti, da družbo zanimajo tudi telekomunikacije. Poleg tega je Google dobil certifikat za upravljanje internetnih registrov, čeprav za zdaj trdijo, da jih ta posel zaenkrat ne zanima.

    Objavljeno: 23.2.2005 20:44 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor Marec 2005
  • Linux v uporabniškem načinu

    Zadnjih nekaj let je postala priljubljena uporaba hkratnih operacijskih sistemov v enem računalniku.

    Objavljeno: 23.2.2005 20:11 | Avtor: Gorazd Golob | Monitor Marec 2005
  • Programerske novice: marec 2005

    Ruby je priljubljen, popolnoma predmeten skriptni jezik, ki je posvojil številne značilnosti priljubljenih sodobnikov, kot so java, python in eiffel. Njegov avtor, Yukihiro Matsumoto, ga je ustvaril, da bi povrnil veselje do programiranja. Morda je za dokončni uspeh ruby potreboval le še ustrezno predmetno ogrodje za hitro izgradnjo učinkovitih, podatkovno podprtih in v splet odprtih aplikacij. Zdi se, da ga je Matsumoto našel v ogrodju Rails. Ogrodje obljublja tudi do 10x večjo storilnost pri razvoju spletnih programov, brez žrtvovanja kakovosti. Cilju se približa z dvema vodiloma: manj programja, kar pomeni pisanje čim manj kode na čim bolj zmogljivem ogrodju, ki poskrbi za vse drugo. Drugo vodilo je dogovor pred prilagoditvami (convention over configuration). Rails ne potrebuje nobenih prilagoditvenih datotek, namesto tega uporablja nekaj preprostih dogovorov pri pisanju programske kode in razporeditvi map na tisku ter tako vse potrebno izve s pomočjo vpogleda in odkrivanja (reflection & discovery). Programska koda v rubyju in podatki v strežniku že vsebujejo vse, kar ogrodje potrebuje za delovanje.

    Objavljeno: 23.2.2005 19:51 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Marec 2005

Arhiv

Monitor na Facebooku

Monitor TV na YouTube

HRWrFBljAjU

  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji