Tokrat preizkušeni model sicer ni najnovejše, kar ponuja finska Nokia, a je vendarle zadnji izdani poslovni telefon. Umešča se med modela E5 in E7, čeprav je oblikovno precej bliže tistemu z nižjo številko. Bil je tudi prvi z "novim" operacijskim sistemom Symbian Anna.
Sony Ericssonov model Xperia Play je posebnež med mobilnimi telefoni. Ponaša se namreč z oznako PlayStation Certified, kar se najbolje pokaže v namenskih konzolnih gumbih za upravljanje. Je Sonyju uspelo združiti dve veji izdelkov v zgodbo o uspehu, ali bo Play doletela bolj ali manj klavrna usoda Nokie N-Gage?
Intelov razvojni forum (IDF) je zdaj že ustaljen cilj resnih razvijalcev, hkrati pa tudi novinarjev. Iz začetkov leta 1997, ko je sejem obiskalo dvesto razvijalcev, se je danes razvil v dogodek, na katerem Intel napove vse večje novosti in nakaže smernice za prihodnost. Med 5000 obiskovalci smo se znašli tudi mi.
Začetek septembra je za zanesenjake za večpredstavnost vsako leto nekaj posebnega, saj nestrpno pričakujejo novosti, ki so jih zanje in za širšo javnost pripravili izdelovalci digitalnih igrač(k). Letos je sejem zabavne elektronike IFA 2011 v Berlinu obiskala tričlanska ekipa revije Monitor, ki se je tako kot praktično vsi obiskovalci lotila iskanja novotarij s predpono 3D.
Zdi se, da računalniška industrija vse bolj živi v alternativni resničnosti. Bolj kot izdelki in skrb za njihov razvoj postajajo pomembne patentne pravice, pridobljene na tak ali drugačen način. Začela se je globalna igra "kdo bo koga", sredstvo pa so patenti. Kako si drugače razlagati informacije, razkrite s strani ameriške komisije SEC, da si je Google tako zelo želel Motorole in njenih patentov, da so za podjetje preplačali domnevno kar tretjino zneska. Sprva so jim menda ponudili 30 dolarjev, pristali pa so pri 40 dolarjih, in to ob dejstvu, da so bili edini ponudnik v igri! Samo da drugi ne bi izvedeli, zakaj gre. Nedavno so od IBMa kupili še 1000 patentov. Od vsega skupaj pa imajo korist predvsem - pravniki.
Tokrat v Trendih analiziramo gibanje tržnih deležev ponudnikov namiznih računalnikov in prenosnikov v Sloveniji in po svetu. Primerjali smo trenutno prvih pet ponudnikov v vsaki kategoriji.
Čeprav se razcvet tablic z operacijskim sistemom Android šele pripravlja, je ponudba že zdaj pestra, dobrih aplikacij pa je dovolj, da jih boste lahko kar nekaj časa raziskovali. Začnete lahko kar z našim izborom, ki smo ga preizkusili s prvotno tablico Samsung Galaxy Tab.
Trgovina App Store ima v katalogu več kot 65.000 aplikacij za iPad. Številka se iz dneva v dan strmo povečuje. Med njimi najdemo pripomočke za delo, izdelke za igro in programe za vse vmes.
Ob predstavitvi izvirnega iPada je bila ena od izpostavljenih možnosti rabe tudi kot e-bralnik. Hitro pa so ga pograbili svetovni založniki dnevnikov, tednikov in mesečnikov, v zadnji polovici leta tudi pri nas. Tudi mi se jim pridružujemo.
Tablična računala enačimo z brskanjem po spletu, družabnimi omrežji in gledanjem filmov. A te naprave imajo tudi manj resno plat - igričarsko. Za vas smo preverili, kako je z igranjem na ploščatih spremljevalcih in kako se odrežejo v primerjavi z bolj uveljavljenimi igričarskimi sistemi.
Hiter razvoj trga tabličnih računalnikov je povzročil cel kup špekulacij o tem, kako se pravzaprav razvija, ali načenja druge segmente (recimo prenosnike) in kako bo v prihodnje. Prav zanimivo je spremljati najrazličnejše raziskave, ki ponekod kažejo neverjetno optimistično prihodnost, navadno pa obenem drugi razkrivajo prav nasprotno "resnico". Zato velja naslednje podatke jemati nekoliko z zadržkom.
Windows Phone 7 je za Microsoft popolnoma nov začetek na mobilnem področju. To pomeni, da stari programi za različico 6.5 ne delujejo, novih pa je zaenkrat še dokaj malo. Kljub temu sistem obeta, zato smo se najboljše programe odločili poiskati tudi za ta nova, mobilna Okna.
Prvi iPhone je priromal na svet brez danes samoumevne spletne trgovine s programi Appstore. Ta je nastala malo kasneje, podporo zanjo pa je prinesel operacijski sistem različice 2.0.1. V njej je noro veliko programov, ki so razmeroma dobro organizirani, tudi iskanje je lepo izvedeno. Je pa tudi res, da se pri takem številu dober program tudi kaj hitro izmuzne očem.
Aplikacije za mobilne naprave, še posebej tiste, ki tečejo na platformah Android, rastejo kot gobe po dežju. Zato ni čudno, da imamo uporabniki nemalo težav s tem, da najdemo in izberemo take, ki bi jih lahko koristno uporabili. Tokrat smo pripravili izbor sto brezplačnih aplikacij, med katerimi bo vsakdo našel kaj zase.
Obletnice so trenutki, ko nam misli sežejo v preteklost in prihodnost, ko skušamo narediti nekakšen povzetek vsega, obnoviti spomine, ne da bi nam pri tem povsem uspelo. Pri Monitorju gre za obdobje 20 let! Pa vendar se nam zdi, kot da smo začenjali včeraj. Monitor pač obravnava področje, ki je nemara najbolj dinamično med vsemi dejavnostmi na svetu. Prav to nas ohranja "večno mlade", željne novosti in novih izzivov. Zato nas, bolj kot bilanca za nazaj, zanima to, kar nas čaka jutri.
Če o tem ne veš skoraj nič, zelo enostavno.
Zavedamo se tega, da večina uporabnikov za izdelavo varnostnih kopij še vedno uporablja zunanje diske USB, vendar smo prepričani, da so omrežni diski NAS veliko boljša rešitev. Ker imajo (večina) vgrajenih več diskov, je bolje poskrbljeno za varnost, ker so "omrežni", pa lahko do njih dostopamo iz več računalnikov in celo drugih naprav (npr. modernih televizorjev). Poleg tega jih lahko (večino modelov) še vedno, če želimo, priklopimo tudi prek USB.
Slovenci smo pregovorno pametni. Trditev je bila spočeta globoko v zgodovini, najbolj pa se je uveljavila v času rajnke Jugoslavije. Medtem ko so v Vojvodini kmetovali, v Srbiji vladali, se v Črni gori praskali po zadnji plati in na Hrvaškem kregali, smo Slovenci tuhtali. Baje. O tem, da so naše sive celice vredne nekaj več, smo prepričani še danes. Pri pregledu podjetij s področja informatike smo ugotovili, da je v Sloveniji kar nekaj takšnih, ki vedno znova dokazujejo, da tako mišljenje ni brez podlage.
Lani spomladi so se na trgu znašli stereoskopski (3D) televizorji s preklopno tehnologijo, ki uporabljajo tako imenovana aktivna očala. Samo leto dni kasneje imamo na trgu tudi stereoskopske televizorje s polarizacijsko tehnologijo, ki uporabljajo tako imenovana pasivna očala. Čeprav ima vsaka tehnologija določene pomanjkljivosti, vse kaže, da ima druga, polarizacijska, trenutno več prednosti.
Voki tokije najdemo v veliko različnih trgovinah, od trgovin z igračami (za otroške modele in t. i. "baby phone" modele) pa do trgovin z elektroniko. Še več teh naprav pa najdemo v spletnih trgovinah, tako domačih kot tujih. Naprav je resnično veliko, cene pa se gibljejo od nekaj deset evrov (pri najcenejših izdelkih iz tujih spletnih trgovin) pa tam do dobrih sto evrov. No, seveda se najdejo tudi bistveno dražji izdelki, a se nam zdi to nekako meja za večino domačih uporabnikov.
Dobro stoletje je tega, kar je človeku prvič uspelo brezžično prenesti govor, in čeprav bi se pod odkritje lahko podpisala cela vrsta takratnih izumiteljev (Hertz, Tesla, Braun in drugi), je krona pripadla Marconiju, ki mu je uspelo spojiti vsa dotlej znana odkritja in jih uporabiti v praksi. Rodila se je radijska postaja.
Mobilne telefone imamo danes vsi in bolj ali manj vedno in povsod. Pa vendar se je včasih smiselno ozreti tudi po drugih, bolj primitivnih načinih brezžične komunikacije. Vstopimo v svet vokitokijev!
Obeta se lep konec tedna. Le kaj bi vzeli s sabo. Žepni fotoaparat je obvezen, saj bomo le z njim lahko posneli fotografije pokrajine, dokumentirali naš pohod in se hkrati zabavali ob spakovanju pred objektivom. Toda kakšen dodatni objektiv ne bi škodil. Zrcalno refleksni fotoaparat ni namenjen ždenju doma. Video kamero je tudi škoda pozabiti. Gibljive slike povedo več. In ne bo nam treba razlagati, kako glasno buči mogočen slap. Za pravočasno objavo dosežkov v družabnih omrežjih pa je treba vzeti še prenosni telefon. Pa se moramo res vedno znova preleviti v šerpo?
Na stricu Googlu je nekaj pasjega. Več kot očitno rad markira ta svet. Najprej ga ves čas indeksira po spletu, vsega je že poslikal s satelitov, nato ga je želel vsega prevoziti in v vseh smereh posneti (pa mu je to preprečila Nataša Pirc), bolj na skrivaj pa že nekaj let plete svoje podatkovno omrežje in ob njem seje nekakšne "relejne" postaje. Govorimo o zaenkrat še preizkusnem beta projektu Google Global Caching.
Kot redni bralec Monitorja se obračam na vas z zanimivim pripetljajem, ki je gotovo vreden vaše pozornosti. Gre za ozadje enega od goljufivih prodajalcev Applove opreme.
Ogledali smo si gibanje povprečnih mesečnih cen nekaterih izdelkov. Za vzorec smo vzeli zgornjo petino najbolj priljubljenih izdelkov v posamezni kategoriji, in sicer v sodelovanju s spletnim iskalnikom Ceneje.si.
Živimo v čudnih časih. Med eno krizo in drugo, s presežkom izdelkov na policah in skladiščih, a vse manj delovnimi mesti. Z nekaterimi prijetnimi osvežitvami na področju računalništva (tablice), ki pa kažejo, da rinemo v novo dolgočasje in enoumje (Apple). V teh časih se srečujemo s skoraj vsakodnevnimi računalniškimi vdori v še tako svete in varovane institucije, po drugi strani pa opažamo, da morda tudi Oblaki včasih ne pripeljejo novega sončnega obdobja. Morda se nam bo še kolcalo za "dobrim starim" MS-DOS, ki je to poletje praznoval 30 let. Po vnovičnem razmisleku pa morda tudi ne.
Človeštvo je v zgodovini preživelo kar nekaj zlatih mrzlic, začenši s kalifornijsko sredi devetnajstega stoletja. Zadnja v svetu računalništva je programiranje za mobilne naprave.
Se morda spominjate, kako je v filmu Terminator glavni lik videl ljudi okoli sebe? Sproti so se mu izrisovali najrazličnejši podatki in se digitalno dodali čez to, kar je sicer videl (oziroma videla njegova kamera). Tako virtualno nadgrajevanje okolice pa niti ni več tako oddaljeno - zametki so že tu.
Mobilne naprave so neslutena uspešnica, ki jo je pognal Applov revolucionarni iPhone. Tega je navdahnil osebni računalnik in iPhone je prerodil mobilnike, zdaj pa se zamisli mobilnih sistemov selijo v tablice, prenosnike, namizja in celo strežnike.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih
