Gibljivih sličic željni

Objavljeno: 19.12.2011 10:16 | Avtor: Jure Forstnerič | Kategorija: Izvidnica | Revija: December 2011

Marsikdaj se pritožujemo, da je Slovenija v digitalni dobi še vedno črna lisa, če ne kar banana republika, saj smo v digitalnem založništvu daleč za zahodno Evropo, da o ZDA niti ne govorimo. A časi se spreminjajo, v teh dneh nam je Apple le odprl svojo trgovino iTunes za nakup filmov, glasbe in knjig. Žal pa določene težave ostajajo.

Ko je Apple pred leti splavil iTunes Music Store, smo zopet vsi vzdihnili in se zavedali, da tega pri nas pač še nekaj časa ne bo. Pri glasbi, filmu in tudi knjigah so kanali ustaljeni, vse skupaj poteka prek založnikov, ki imajo zagotovljene pravice za določene vsebine (najsi bo kak film, televizijsko serijo, glasbeni album itd.).

Kako bi vse skupaj lahko potekalo, vidimo pri programski opremi, ki praviloma ne pozna založnikov in različnih združenj, kot je na primer naš SAZAS. Zato je tudi bistveno manj ovir pri različnih načinih razpečevanja, denimo prodaji in prenosu prek spleta. To se tudi lepo vidi pri Applu, ki je že zelo zgodaj omogočil nakup aplikacij za naprave iOS tudi slovenskim uporabnikom. Resda se takrat iPhone še ni prodajal, se pa je prodajal iPod Touch, ki uporablja enake programe. Podobno je pri distribucijski mreži Steam, prek katere lahko že od samega začetka kupujemo igre po spletu.

Apple se nas usmili

Končno pa se je začelo premikati tudi na področju glasbe, filmov in knjig. Konec septembra so v Applu tudi Slovencem odprli svojo trgovino iTunes Store, najprej za glasbo in knjige, mesec zatem pa še za filme. Za kupovanje vsega naštetega potrebujemo nameščen program iTunes (seveda je na voljo tudi za Windows), tam pa tudi lasten iTunes račun in vpisano kreditno kartico.

Glasbe je na voljo zares veliko, kupujemo lahko tako albume kot posamezne pesmi. Cene se pri albumih gibljejo od štirih pa tja do petnajst evrov, posamezne pesmi pa veljajo 0,99 ali 1,29 evra. Na voljo je tudi kar nekaj domače glasbe, v času pisanja je, denimo, na devetem mestu po priljubljenosti album Legende slovenske popularne glasbe, ki velja 5,99 evra (za 60 pesmi), posamezna pesem pa 99 centov. Podobno je pri knjigah. Tudi teh je veliko, čeprav ima na tem področju Amazon še vedno prednost.

V iTunes je izbira filmov zaenkrat še nekoliko omejena, poudarek pa je na novejših filmih.

Pri knjigah je izbira večja kot pri filmih, opazimo tudi kar nekaj domačih knjig, na tretjem mestu po priljubljenosti celo Prešerna.

Konec oktobra pa so začeli ponujati tudi filme. Teh ni malo, a smo kljub temu pogrešali silno veliko dobrih, pa tudi zelo znanih filmov. Da ni kakih starejših filmov, kot je 12 Angry Men, še razumemo, da pa ni Šunda in Botra, pa ne. Poudarek je na novejših filmih, čeprav se najde tudi nekaj starih (denimo izvirni Planet opic). Filmi se po cenah bistveno razlikujejo, podobno kot pesmi oziroma albumi, čeprav je razpon načeloma večji, od 7,99 evra za najcenejše filme v navadni ločljivosti pa do 17,99 za nekatere nove filme v ločljivosti HD. Večina filmov pa v HD ločljivosti velja 14 evrov. Vmes se najdejo tudi posebnosti, denimo kratek osemminutni film za dva evra in pol.

Nakup oziroma izposoja filma je seveda poenostavljen, kolikor je pač lahko. V iTunes moramo biti prijavljeni s svojim uporabniškim računom, pred nakupom pa moramo za vsak primer vnesti še geslo. Iskanje po filmih (glasbi, knjigah) je izvedeno še kar dobro, včasih nas prav preseneti, kaj vse se najde pod imenom nekega filma (recimo še glasba iz njega, pa knjiga itd.). Hitrost pretakanja filmov je seveda omejena z našo povezavo v splet, žal pa moramo počakati, da je film v celoti pretočen, preden lahko začnemo z ogledom.

Kot rečeno, lahko pri marsikaterem filmu izberemo kakovost - navadna kakovost je primerljiva s filmi na diskih DVD, filmi HD pa so v ločljivosti 720p. Kakovost teh je odlična, enako velja tudi za zvok.

Dodana je tudi možnost izposoje filma, a ne za vse filme. V tem primeru imamo od trenutka, ko plačamo za izposojo, trideset dni časa; ko se spravimo k ogledu, pa ostaneta na voljo dva dni. V tem času si lahko film ogledamo na različnih napravah, a le na eni hkrati (torej na drugih računalnikih, iPadih itd.). Pri nakupu filma v visoki ločljivosti dobimo zraven brezplačno še različico v nižji. Ker so filmi zaklenjeni s tehnologijo DRM (digital rights managment), si jih lahko ogledamo le s predvajalnikom, ki je dodan programu iTunes - odpade torej ogled z nam priljubljenim VLCjem in podobnimi predvajalniki.

Kakovost na nivoju hišnega kina

Apple nekatere vsebine ponuja tudi v visoki ločljivosti (720p, HD), zato smo preverili, kako se obnesejo v najzahtevnejših domačih okoljih. Predvajali smo jih na projektorju polne visoke ločljivosti (1080p, Full HD) in jih obenem primerjali z virom bluray - na filmskem platnu z diagonalo 260 cm. Apple video vsebine polne ločljivosti vzorči v povprečju med 4 in 5 Mb/s, kar se sliši nekoliko malo (bluray, sicer ločljivosti 1080p, uporablja 40 Mb/s vzorčenje), vendar pri gledanju s treh ali štirih metrov nismo opazili nobenih težav s "kockanjem" slike.

1080

720

Tudi ob ogledu filmov na televizorju (z diagonalo slike 107 cm) razlik s priporočene razdalje gledanja skorajda ni bilo moč opaziti. Tudi ob zamrznjeni sliki ne.
Minimalna razlika je opazna le pri zvoku, saj imajo bluray filmski naslovi večinoma pristen zvok DTS. Z namenom ustvarjanja manjših datotek (povprečen Applov filmski naslov ločljivosti je težak le dobre tri gigabajte) in hitrejše pretočljivosti k uporabniku, Apple namreč uporablja lažja zvočna zapisa Stereo in Dolby Digital 5.1. A je, roko na srce, ta razlika v praksi slišna le pri posnetkih koncertov, manj pa med filmskimi žanri.

Miran Varga

Kaj bi si še želeli

Ni pa vse tako elegantno izvedeno, kot bi lahko bilo, za to pa niti ni kriv Apple, temveč založniki. Problem je namreč v tem, da naši nakupi niso vezani le in samo na naš uporabniški račun, kot smo vajeni iz prodajalne programov AppStore, temveč tudi na konkretni računalnik. Če torej kupimo neki film na svojem prenosniku, ga ne moremo potegniti iz spleta tudi na stacionarnem računalniku, pa čeprav je pri obeh v uporabi isti uporabniški račun. Dejansko bomo na drugem računalniku morali film kupiti še enkrat (to se nam je ponesreči tudi zgodilo). Enako velja za glasbo. Dobro, lahko sicer prenesemo iTunes zbirko iz enega računalnika v drugega, posamezne pesmi lahko prenesemo tudi tako, da jih najprej prenesemo na kak iPod (iPhone), iz njega pa v iTunes v drugem računalniku. To je seveda silno nadležno, sploh v času oblačnih storitev. Velja tudi opozoriti, da morata biti računalnika oba avtorizirana za uporabo z določenim računom - takih računalnikov pa imamo lahko največ pet hkrati.

Filme velja kupiti le na avtoriziranem računalniku oziroma na tistem, na katerem si nameravamo film ogledati. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da kak film ponesreči kupimo dvakrat.

Take zmešnjave so eden izmed razlogov za ustanovitev spletne storitve iCloud. V teoriji bi bili naši nakupi vezani na naš račun, torej tako, kot že zdaj delujejo aplikacije iz AppStora. Tako bi kupili neko pesem (ali film) na svojem telefonu, doma pa bi jo lahko prenesli na računalnik neposredno iz spleta. Tako sicer tudi deluje iCloud ... a žal ne pri nas. Za glasbo to deluje trenutno v dvanajstih državah, za televizijske oddaje samo v ZDA, za filme pa še ne (čeprav se govori, da naj bi sčasoma uvedli tudi to). Srčno upamo, da bo jabolčnikom uspelo prepričati založnike oziroma filmska podjetja, da nam omogočajo tudi tako uporabo.

Kupljeni oziroma sposojeni film tako lahko brez težav gledamo na računalniku, na katerem smo ga kupili, če ga imamo priključenega na televizor, pa seveda tudi tam. Film lahko prenesemo tudi na naprave iOS, kjer pa so starejše naprave (iPhone 3GS, iPod Touch tretje generacije in starejši) omejene na standardno ločljivost.

Na splošno smo nad novimi možnostmi še kar navdušeni, saj menimo, da je res skrajni čas, da nam je tudi v Sloveniji omogočen enak dostop do vsebin, kot ga poznajo drugje. Ta dostop se mnogokrat tudi omenja kot eden večjih dejavnikov, ki naj bi prinesel upad piratiziranja različnih vsebin. Slednje je bilo pač doslej mnogokrat edini način, da smo prišli do konkretnega filma ali glasbe. Žal pa se tega še vedno ne bo dalo popolnoma otresti, saj v iTunes manjka še kar nekaj filmov, obenem pa je tudi izvedba še nepopolna.

Pri slednjem seveda ne mislimo na samo programsko plat, ta je res enostavna in prijazna do uporabnika. Manj prijazne pa so omejitve, kaj lahko počnemo s filmom, kupljenim prek iTunes. Ne moremo si ga ogledati na poljubnem računalniku, niti v poljubnem programu. Ne moremo ga posoditi prijatelju, vprašanje je tudi, kaj bo s tako kupljenimi filmi čez nekaj let. Vse skupaj bi morda še lahko spregledali, če bi bile cene opazno nižje kot pri nakupu DVDja, a to žal ne drži. Še najuporabnejša se nam tako zdi izposoja filma, sploh v primeru nekega novega filma, ki ga pri nas še ni, saj je izposoja prek iTunes po ceni primerljiva z eno kino vstopnico.

Googlov Odgovor

Ravno v času pisanja je spletni velikan Google predstavil svojo storitev Google Music, ta bi lahko postala resna konkurenca Applovim iTunes. Storitev je močno integrirana z napravami Android, saj bomo lahko pesmi in albume kupovali tudi prek svojih androidnih naprav. Na voljo je tudi program za računalnike, prek katerega bomo lahko svojo obstoječo zbirko prenesli v Googlov oblak, od tam pa bomo imeli do nje dostop iz androidnih naprav. Zelo zanimiva je tudi možnost deljenja kupljenih pesmi in albumov s prijatelji prek omrežja Google Plus - tam bom vsak prijatelj brezplačno enkrat slišal pesem oziroma album.

Čeprav je storitev že splavljena, žal pišemo v prihodnjiku, saj storitev zaenkrat deluje le v ZDA in le ugibamo lahko, kako dolgo bomo čakali, da pride tudi na naš konec sveta. Sicer so na voljo načini, da se digitalno delamo čezlužnike, a kot smo napisali že pri iTunes, je poglavitna težava v založnikih in njihovi fragmentaciji sveta.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki