Brezpapirno branje
Na vprašanje, kam po knjige, je v analognem svetu odgovor preprost - v knjigarne in knjižnice. Digitalni svet temu seveda sledi. Najbolj znana oziroma razširjena digitalna knjigarna je ameriški gigant Amazon.
Na vprašanje, kam po knjige, je v analognem svetu odgovor preprost - v knjigarne in knjižnice. Digitalni svet temu seveda sledi. Najbolj znana oziroma razširjena digitalna knjigarna je ameriški gigant Amazon.
Ob nakupu zmogljivega telefona, ki premore sprejemnik GPS, največkrat hitro sledi naslednji korak - preizkus mobilnega programa Google Maps. Res, program očara s svojo interaktivnostjo in natančnostjo. Vendar pa na brezpotjih ravno tako hitro sledi razočaranje, saj Googlovi zemljevidi seveda premorejo le ceste in včasih tudi še kakšen kolovoz. Pešpoti pa ne.
SiOL je po nekaj letih sodelovanja s Sagemom uspeh svoje prenovljene IP TV platforme položil v roke drugega, prav tako francoskega paradnega konja. Netgem je razmeroma mlado, od leta 1996 delujoče podjetje, ki je prve uspehe želo na francoskem IP TV trgu, v preteklem letu pa je močno poseglo tudi na globalni trg. Rezultat medsebojnega sodelovanja je SiOL Box, škatlica, ki je sposobna še precej več, kot le prikazovati televizijske programe.
O žepnih projektorjih LED je bilo v preteklem letu zapisanih že kar nekaj besed. No, večina teh preizkušenih projektorjev je bila bolj ali manj le demonstracija tehnologije, saj je bila njihova svetilnost in ločljivost v resnici prenizka za praktično uporabo. Toda razvoj gre naprej.
V začetku septembra je v Amsterdamu potekal redni sejem profesionalne televizijske opreme IBC (International Broadcasting Convention, www.ibc.org). Takšne sorte sejme v Monitorju običajno izpustimo, saj bralcev ne zanima, kakšne satelitske oddajnike, objektive za televizijske kamere in nosilce za razsvetljavo si lahko privoščite, če imate v žepu nekaj deset tisoč evrov preveč. Tokrat pa smo naredili izjemo, malo zaradi tridimenzionalne televizije, ki je bila na ogled po vsem sejmišču, malo pa zaradi slovenskih podjetij, ki so prikazovala lastne izdelke.
Največji sejem zabavne elektronike na stari celini, IFA 2010, je letos nosil s seboj težko breme uspeha, saj je dogodek praznoval že svojo 50. izvedbo, čeprav je od prve IFE letos minilo že 86 let. Častitljiva obletnica je seveda od organizatorjev zahtevala presežke, ki pa so jih dosegli le delno. Večina novosti je bila namreč usmerjena v tretjo dimenzijo, tako slikovno kot zvočno, pogrešali pa smo "uporabnejše" inovacije.
Morda v vsakdanjem življenju to (še) ni vidno, toda sodeč po dogajanju na trgu in zlasti med izdelovalci opreme, danes že vstopamo v obdobje menjave platform. Tablični računalniki in pametni telefoni naj bi dobili v naslednjih dveh letih bistveno večji pomen, tudi v poslovnem okolju, to pa naj bi se občutno poznalo tudi v tržnih deležih glede na osebne računalnike in prenosnike. Medtem pa nekdanji vodilni microsoftovci drug za drugim trdijo, da okolje Windows ni več osrednji center inovacij v računalništvu.
Po nekaterih raziskavah, ki so bile opravljene v zadnjem času, veliki večini zemljanov besedica "e-bralnik" ne pomeni prav nič. Ob besedni zvezi branje knjig "na računalniku" se jih zdrzne malce več, še nekaj več pa jih trzne na "Amazon" in "Kindle". Da, trenutno je Amazonov bralnik skorajda sinonim za specializirane bralnike elektronskih knjig. In, da - na voljo je tudi pri nas.
Zanima me, zakaj na vaših testih ni fotoaparatov znamke Fujifilm? Zanima me predvsem digitalni fotoaparat FinePix JX200, ki ga vi niste preizkusili. Po specifikaciji je zelo dober in cenovno ugoden, zanima pa me, ali ga res velja kupiti. Upal sem, da bo na testih v posebni izdaji Monitorja foto in video, pa ga žal ni. Menim, da bi sodil tjakaj.
Zamisli, da bi veljalo grafične procesorje izkoristiti še za kaj drugega kot zgolj računanje grafičnih podob, so med inženirji vzcvetele kmalu po prelomu tisočletja, ko so se začele grafične zmogljivosti strmo dvigati. Danes smo priča grafičnim karticam, katerih procesorji se lahko pri splošnem računanju več kot le kosajo z najboljšimi osrednjimi procesorji. Kdo je torej najboljši matematik?
Pred letom in pol smo objavili prerez statistike dostopa do spletnih strani Monitorja in Mladine, ki ponudita dva zanimiva prereza rabe interneta v Sloveniji. Kaj se je spremenilo v vmesnem času?
Domnevamo, da so se ob dosedanjih člankih o stereoskopski, 3D, tehnologiji marsikomu zasvetile oči - "tudi jaz bi to". Vendar pa so stereoskopski televizorji še dragi in verjetno se bo le malokdo že v tem trenutku odločil za nakup. Na voljo pa je precej cenejša alternativa, stereoskopski projektorji.
Ste si ogledali megauspešnico Avatar? Ste videli običajno različico (2D) ali stereoskopsko različico (3D)? Pobliže smo si ogledali tehnologijo 3D, ki jo uporabljajo v ljubljanskem Xpandu, ob tem pa smo izvedeli še marsikaj zanimivega o slovenskem delu tega podjetja.
Po uspehu Applovega iPada zdaj še drugi izdelovalci hitijo z izdelavo lastnih tabličnih računalnikov. Najobetavnejši so zaenkrat videti taki, ki imajo nameščen operacijski sistem Android. Pred nedavnim smo preizkusili tako tablico z dveri neznanega kitajskega izdelovalca, a smo bili razočarani. Znajo pri Dellu popraviti vtis?
Hiter tempo, s katerim Googlov sistem Android sledi konkurenci, predvsem Applovemu iOS 4, je prinesel novo različico, ki je kljub majhni pridobitvi v številčni oznaki prinesla precej pomembnih novosti.
Steve Jobs je verjetno najsrečnejši človek na svetu, ko v osrednjem nagovoru na Applovi razvijalski konferenci ali ob kakem podobno slovesnem dogodku potegne iz žepa najnovejšo izvedbo nesporno najbolj razvpitega mobilnega telefona iPhone. Ves svet namreč čaka, ali bo pokazal najboljši telefon doslej. Podobno je bilo tudi junija letos na zadnjem WWDC. Samo nasmeh je bil bolj grenak.
Prvič, pametni telefoni postajajo zanimivi za vsakogar in ne več samo za zahtevne poslovneže, kot je veljalo včasih. In drugič, pametni telefoni so danes v resnici le tisti, ki jih izdeluje Apple (iPhone), in tisti, ki jih poganja Googlov Android. Vsi drugi jim v resnici ne sežejo do kolen, čeprav po prodajnih številkah še vedno vodi Symbian (z Nokio), je zelo visoko še Blackberry in še vedno je na voljo nekakšen Windows Mobile. Če iščete pravi "ročni računalnik", se torej odločajte med Applom in Googlom.
Mozilla Foundation, ki bdi nad delom razvijalcev enega najbolj priljubljenih in razširjenih spletnih brskalnikov, se trudi, da bi v prihodnjih mesecih ugledala luč sveta povsem prenovljena ognjena lisica - Firefox 4. A tudi Microsoft ne sedi križem rok. Predvidoma za prvo četrtletje prihodnjega leta snuje izdajo novega Internet Explorerja, tokrat že v deveti različici.
V spletu lahko v nekaj minutah najdemo celo vrsto programov, ki obljubljajo "čudežno" pohitritev našega "upehanega" računalnika. V Monitorjevem laboratoriju se zavedamo, da je namestitev takega programja večinoma povsem kontraproduktivna, včasih celo škodljiva. So pa tudi izjeme.
Preizkusili smo že lepo število pogonov SSD na vmesniku SATA. Tokrat pa smo na preizkus prvič dobili par pogonov v obliki kartice PCI-Express, ki po zunanjosti bolj spominja na poceni grafični vmesnik kot disk.
WD, sinonim za izdelovalca klasičnih magnetno-diskovnih pogonov, se je podal v zanj povsem nove vode; v letu dni je izdal prvo generacijo pogonov s pomnilniki flash. Mu bo uspelo tudi na tem, zanj praktično novem področju?
Pomnilniki USB so postali del vsakdanjosti in so sprejeti tudi že kot modni dodatek, zato jim v Monitorju le redkokdaj posvečamo pozornost. Ko pa dobimo v laboratorij kakšnega "posebneža", ali dva, o njima vsekakor velja napisati nekaj besed.
Pametni telefoni s podporo navigaciji vse bolj odžirajo uporabnike namenskim navigacijskim napravam. A jim te ne ostajajo dolžne, saj pridobivajo vse več funkcij mobilnih telefonov. No, ne le funkcij, temveč tudi obliko. Garminova najnovejša pogruntavščina, ki sliši na ime nüvi 3760T, namreč po svoji zunanji podobi spominja na priljubljeni mobilnik Apple iPhone.
Kupiti LCD TV v teh časih zna biti kar težavno. Pa ne zato, ker človek ne bi našel po karakteristikah sebi primerne naprave, ravno nasprotno - takih naprav je čisto preveč in težko se je odločiti, katera je tista, ki se bo glede na naše zahteve in pričakovanja odrezala najbolje. Izbor pa se pošteno zmanjša, če dodamo kak dodaten kriterij. Recimo to, da ima TV vgrajen še predvajalnik DVD in se dobro obnese tudi kot običajen monitor.
Lani poleti smo preizkusili prvi izdelek novo nastalega podjetja Xtreamer. Šlo je za istoimenski večpredstavni predvajalnik, ki je zahvaljujoč svojemu velikemu prodajnemu uspehu podjetju omogočil razvoj novih izdelkov. Preizkusili smo nov model Xtreamerja, spletno in večpredstavno podkovan omrežni disk in brezžične slušalke.
Total TV je ponudnik satelitske televizije, namenjen predvsem tistim, ki nimajo niti kabelskega (DVB-C) niti internetnega (IPTV) priključka, želeli pa bi si večjo ponudbo televizijskih programov, kot je dosegljiva prek prizemeljskih digitalnih oddajnikov (DVB-T). Ogledali smo si njihov najnovejši satelitski sprejemnik/snemalnik, ki ga dobijo naročniki televizije visoke ločljivosti.
Če se pri kabelskem ponudniku televizije odločimo za digitalni paket, v ceni seveda dobimo tudi ustrezen digitalni sprejemnik. Osnovno različico lahko za nekaj več denarja nadgradimo tudi z modeli, ki premorejo snemalni disk. Lahko pa ustrezen sprejemnik kupimo tudi mimo samega ponudnika.
Čas revolucije med "pravimi" računalniki očitno še ni nastopil, zato smo vzeli pod drobnogled zgolj rahlo posodobljenega iMaca, nekoč Applovega paradnega konja, a le dokler je bila del imena podjetja še beseda Computer.
Na začetku tega desetletja so lastniki "odslovili" nekaj menedžerjev največjih evropskih telekomunikacijskih družb, ker so z brezglavimi nakupi pretirano zadolžili družbe, ki so jim bile zaupane v upravljanje in jih spravili v velike izgube. To so bili Ron Sommer (Deutsche Telekom AG), Peter Bonfield (British Telecom Group Plc), Paul Smits (nizozemski Royal KPN NV) in Michael Bon (France Telecom SA). Vse kaže, da se je nekaj let pozneje z nastopom uprave Bojana Dremlja scenarij nakupov za vsako ceno začel dogajati tudi v Telekomu Slovenije ...
Mariborska družba Acros Security je zadnje dni avgusta razburkala svetovno javnost. Govorilo in pisalo se je celo o dnevu nič Microsoftovih Oken. Z lastnim orodjem so v Acrosu preizkusili 220 programov za Okna in praktično v vseh našli varnostne vrzeli. Poimenovali so jih binary planting oz. podtikanje izvršljive kode na daljavo. Že kak teden dni prej so objavili tako ranljivost, povezano z aplikacijo iTunes, in Apple jo je v sodelovanju z njimi že odpravil. Ranljivost je dovoljevala oddaljenemu napadalcu na omrežno mesto podtakniti zlobno knjižnično datoteko ali sparjeno s kako medijsko datoteko. Ko je uporabnik slednjo pognal, so iTunes poskrbeli za zagon in izvajanje "DLLja". Podobno raziskavo so glede ranljivosti programa VMware objavili letos aprila. Zadnje dni so se o njihovem podvigu razpisali mediji, kot so The Register, PC Mag in Computerworld.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih