Temni oblaki

Objavljeno: 21.12.2010 | Avtor: Jure Forstnerič | Kategorija: Fokus | Revija: December 2010

Kakorkoli obrnemo, ne moremo mimo črnih oblakov, ki se pospešeno zgrinjajo nad netbooki. Trenutno fronto predstavlja Applov tablični računalnik, iPad, a v ozadju se že nabirajo tudi druge nevihte, načeloma v obliki androidnih tablic.

Vpliv tablic smo napovedali že ob zadnjem preizkusu marca letos, to so potrdili tudi v nekaterih večjih podjetjih. Prvi je to priznal glavni direktor podjetja Asus, nazadnje pa celo nekateri vodilni pri velikanu Microsoftu, katerega operacijski sistemi so nameščeni v več kot 90 % vseh prodanih netbookov.

Dejstvo je, da je namembnost tablic praktično enaka namembnosti netbookov - gre za silno prenosljive računalnike, od katerih niti ne pričakujemo, da bomo na njih počeli vse tisto, kar sicer počnemo na resnejšem računalniku. Ko zaenkrat govorimo o tabličnih računalnikih, seveda govorimo praktično le o iPadu, saj drugih takih tablic v rokah uporabnikov praktično še ni. A silno velik vpliv imajo že vse napovedi za nove tablice, saj si predstavljamo, da je kar nekaj takih, ki bi sicer že kupili netbook, a raje čakajo, da izide katera izmed tabličnih izbir. Te dni so se začele pojavljati tudi pri nas nekatere tablice, a so cene zaenkrat še malce visoke - kljub temu pa so netbooki še kako na udaru.

Kot prvo, so tablice še bolj prenosljive kot netbooki. So opazno lažje, saj je večina netbookov približno še enkrat težja od iPada. Hkrati so netbooki tudi bistveno debelejši. Tablični računalniki imajo bistveno boljšo avtonomijo - vsaj v osnovnih izvedbah, saj si lahko tudi pri netbookih omislimo bistveno zmogljivejši akumulator in se tako približamo desetim uram uporabe. A ti akumulatorji praviloma dodajo še nekaj teže in volumna.

Velika prednost tablic je tudi neverjetno dolg čas, ki ga lahko zdržijo v stanju pripravljenosti (pri iPadu kar en mesec). Rezultat tega je, da teh naprav praviloma sploh nikoli ne ugašamo, zaradi česar so pripravljene za delo v trenutku. Netbooki tega žal ne zmorejo, tako tudi ob najhitrejših čakamo vsaj nekaj sekund, preden so pripravljeni za delo.

Zaradi varčne zasnove tablic se te načeloma tudi nič ne segrevajo, to pa pri prenosnikih, tudi netbookih, ni ravno pravilo. Tako so te naprave bolj pripravne za delo v naslonjaču (ali v postelji), ker nimajo ventilatorjev (pravzaprav nimajo nobenih premikajočih se delov), pa so praktično neslišne.

Imajo pa tudi netbooki svoje prednosti. Ena od teh je prava tipkovnica, ki omogoča bistveno lažje in hitrejše tipkanje kot tista na iPadu (še bolj pa na sedempalčnih tablicah, kakršna je Samsungova Galaxy Tab). Največjo razliko bodo tu občutili tisti, ki tipkajo desetprstno, torej ne da bi gledali na tipke. Ti so pri tablicah praviloma obsojeni na tipkanje le z dvema prstoma, to pa ni ravno prijetno (niti hitro). Res je, da lahko pri teh napravah uporabimo tudi brezžično tipkovnico (prek standarda bluetooth), a to doda še eno napravo, ki jo moramo vlačiti naokoli (in še eno napravo, ki jo je treba dokupiti).

Naslednja prednost netbookov je veliko število priključkov za povezavo v svet. Applov iPad nima praktično ničesar - ne vmesnika USB ne omrežnega priključka, niti bralnika pomnilniških kartic. Slednjega sicer lahko dokupimo, a je to še en strošek (in še ena reč, ki se valja po torbi oziroma nahrbtniku). Malo boljše je pri drugih tablicah, torej tistih, na katerih počiva Android. Te imajo večinoma že vgrajen bralnik pomnilniških kartic, na marsikateri pa se najde tudi kak vmesnik USB. Kljub temu zna biti pomanjkanje priključkov ob nepravem času sitno - recimo na nedavnem sejmu Photokina, ko pisec teh vrstic ni mogel iz dveh digitalnih fotoaparatov fotografije spraviti na iPad. V takih primerih so še najosnovnejši netbooki bistveno uporabnejši.

Zadnja prednost teh malih prenosnikov pa je njihova cena. Ta se od začetnih korakov netbookov pred nekaj leti počasi dviguje. Takratni Asusovi EEE Pcji so veljali tristo evrov, danes pa je povprečje bližje štiristotim evrom. Ravno nizka cena je bila največja prednost prvih netbookov, danes pa so nekateri cenovno povsem primerljivi navadnim prenosnim računalnikom. Še slabše je pri tablicah, ki so vse razmeroma drage. Še najbolje je, presenetljivo, z Applovimi iPadi, ki se začno (v tujini seveda) pri 500 evrih. Trenutno edina konkurenca, Samsungov Galaxy Tab, velja v osnovni različici skorajda 800 evrov. Se pa že pojavljajo subvencije s strani ponudnikov mobilne telefonije, kar močno zniža začetni strošek nakupa, v zameno pa se vežemo s pogodbo (kar je na dolgi rok dražje, seveda pa imamo pri tem tudi vštetega kar nekaj spletnega prometa).

Pri primerjavi tablic in netbookov je bistvo to, da so tako eni kot drugi mišljeni kot prenosljiv dodatek k pravemu računalniku, ki je lahko namizni ali pa zmogljivejši prenosnik. Zaradi tega se uporabniki lažje odrečejo nekaterim lastnostim, denimo pravi tipkovnici, večjemu številu vmesnikov in računalniškemu operacijskemu sistemu. Tako je v tem trenutku videti, da imajo tablice večji potencial kot netbooki. Bomo videli, kaj se bo dogajalo v naslednjem letu.

Je Linux izumrl?

Uporabniški vmesnik Ubuntu Netbook Edition je v osnovi bolje prilagojen netbookom kakor Windows 7 Starter. Žal je še nekoliko zmeden.

Prvi koraki netbookov so bili, nekoliko presenetljivo, vezani na operacijski sistem Linux. Zaradi želje po nizki ceni so se v Asusu namreč odločili preskočiti Microsoftove sisteme in so na svoje prve EEE Pcje namestili različico Linuxa, zasnovano na sistemu Xandros. Danes pa je praktično nemogoče dobiti netbook, na katerem bi živel Linux, na večini teh naprav dobimo Windows 7 Starter, na nekaterih pa tudi kak Windows 7 Home Edition.

A svet Linuxa ni stal pri miru, tako imamo danes kar nekaj distribucij, ki so narejene z mislijo na netbooke. Najpomembneje - uporabniški vmesnik mora biti prilagojen delu z majhnim zaslonom. Prav pred kratkim pa so pri trenutno najbolj razširjeni distribuciji Linuxa, Ubuntuju, pokazali novo različico distribucije, namenjeno ravno netbookom.

Gre za enostavno imenovano Ubuntu Netbook Edition, največja novost in hkrati prednost pa je povsem nov uporabniški vmesnik, imenovan Unity. Vmesnik pomeni velik korak naprej v primerjavi s klasičnim Ubuntujem, vsaj na napravah z manjšimi zasloni, čeprav nekaj takih vmesnikov že je na voljo.

Prva novost so ikone ob levi strani, kamor so z menuja prenesli najbolj priljubljene programe in možnosti. Te sicer lahko po želji prikrojimo, a so privzete kar dobro izbrane. Ta menu pa deluje tudi kot orodna vrstica, v kateri se prikažejo ikone za vse programe, ki jih imamo odprte, po zgledu Applovega Mac OSX. Velike ikone so vsekakor dobrodošle pri uporabi razmeroma majhnih sledilnih ploščic, še pomembnejše pa so pri uporabi zaslonov na dotik. Da, novi Ubuntu Netbook Edition podpira tudi to (celo več dotikov hkrati, torej multitouch), tako da je le vprašanje časa, kdaj bomo na ta sistem naleteli na kakem tabličnem računalniku (vendar po vsej verjetnosti ne po privzetem). Ta hip je namreč netbookov, ki imajo vgrajen zaslon, občutljiv za dotik, še razmeroma malo.

Torej, vmesnik se nadaljuje pri velikem zaslonu, za katerega se sprva zdi, da je pravzaprav Ubuntujev glavni menu (začetni menu, če želite). Tu imamo osem velikih ikon, ki naj bi predstavljale posamezna področja programov, torej programe za splet, glasbo, igre itd. A praksa je nekoliko drugačna, saj klik ikone, imenovane "Internet", le zažene Firefox (ne glede na to, ali je ta že odprt). Ikona za glasbo in ikona za fotografijo ter video nas obe pripeljeta do menuja, na katerem so zbrani vsi večpredstavni programi, od predvajalnikov videa in glasbe pa do urejevalnikov slik. Ikona za igre odpre meni z vsemi igrami, podobno se zgodi pri ikoni za elektronsko pošto in trenutno sporočanje ter ikoni za pisarniške programe. Nekako nam ni povsem jasno, zakaj je ravno ikona za splet le še ena bližnjica do Firefoxa, saj vse skupaj deluje nekoliko zmedeno.

Zmedeno pa se obnaša tudi iskalnik, ki počiva na zgornji strani teh menujev. Ta ne išče po celotnem računalniku, kot bi pričakovali, temveč le po menuju, ki ga imamo tisti hip odprtega. Če gledamo pisarniške programe, torej ne moremo neposredno poiskati predvajalnika glasbenih datotek. Nam se nekako zdi, da uporabniki iščemo tisto, za kar ne vemo, kje je, če smo že v pravem menuju, pa nekako ne potrebujemo več iskalnika. Ta deluje še najbolje v primeru, da smo na glavnem menuju, tako bo iskal po vseh programih in datotekah na računalniku.

Ubuntu Netbook Edition je sicer pod kožo povsem klasični Ubuntu različice 10.10. Programi so vsi tu, od brskalnika Firefox pa do pisarniške zbirke OpenOffice. Večina uporabnikov pri privzetih programih ne bo pogrešala prav ničesar. Tako kot je v navadi zadnje čase, se različni kodeki in dodatki (denimo Flash) namestijo hitro in enostavno takrat, ko jih prvič potrebujemo. Sistem deluje zadovoljivo hitro in zadovoljivo stabilno, po hitrosti je nekoliko primerljiv s sistemom Windows 7 (oba smo preizkusili na Dellovem netbooku Inspiron 1120).

Namestitev poteka hitro in enostavno prek ključa USB, navodila postopka dobimo na domači strani Ubuntuja, tam dobimo tudi namestitveno datoteko. Sistem je prepoznal vso strojno opremo prenosnika, s tem da smo morali potrditi uporabo gonilnikov zunanjih razvijalcev, v našem primeru je šlo za gonilnik ATIjeve grafične kartice ter vgrajene brezžične omrežne kartice. Preostalo je delovalo brez težav, od modrega zoba pa do vgrajene spletne kamere.

Pogled v laboratorij

Netbooke preizkušamo že od samega začetka, s tem, da smo jih sprva preizkušali na individualni ravni, že nekaj časa pa vodimo poseben razdelek v naši "trajni" tabeli (www.monitor.si/testi). Sprva smo za "netbooke" poimenovali le tiste z zasloni, katerih diagonale segajo do deset palcev, a smo v zadnjih časih kriterije nekoliko omilili. Podobno so storili tudi izdelovalci, danes velja netbook za prenosnik z majhnim zaslonom (nekako do dvanajst palcev) in razmeroma ugodno ceno (tam do 500 evrov).

S temi omejitvami smo poklicali uvoznike, na preizkus pa smo dobili sorazmerno malo naprav. Novih netbookov je tako bilo le sedem, a to kljub vsemu omogoča nekakšen pregled nad trgom. Veliko je namreč naprav, ki se med seboj razlikujejo le v malenkostih, denimo po velikosti vgrajenega diska. K tem pa smo dodali še štiri netbooke, ki smo jih preizkusili že pred časom, a se jih še najde na prodajnih policah.

Preizkusi so potekali po ustaljenih smernicah. Za glavni preizkus zmogljivosti uporabljamo program Sysmark, pri katerem je nekaj različnih segmentov, denimo za pisarniške programe ali pa za programe za večpredstavnost. Za preverjanje moči grafičnega sistema uporabimo dva programa iz družine 3DMark, konkretno gre za različici 2006 in 2001, slednja predvsem zaradi primerjave s starejšimi prenosniki. Pri teh napravah pa je še toliko pomembnejši podatek o zmogljivosti akumulatorja, ki ga dobimo ob pomoči programa Mobilemark. Ta meri čas, ki ga računalnik zdrži brez priključitve v električno omrežje, med tem pa simulira delo povprečnega uporabnika (torej odpiranje in uporabo različnih programov), tudi krajše premore.

Pri vseh prenosnikih pa tudi zabeležimo vse strojne specifikacije, te dobimo na straneh izdelovalcev. Na tabele uvrščamo tudi ocene za vse pomembne komponente - recimo kakovost zaslona in tipkovnice.

Acer Aspire 1410

Aspire 1410 smo sicer preizkusili že pred časom, je pa še vedno naprodaj in še vedno zelo dobra izbira. Gre za še enega izmed večjih netbookov, s tem da ima še malo večji zaslon kakor drugi Dell Inspiron 1120 ali Lenovo IdeaPad U165, konkretno 11,6 palcev (namesto 11,2). Je pa ločljivost enaka, torej 1366 × 768. Prenosnik je na videz lepši kot večina črnih naprav, saj je odet v srebrno plastiko z detajli, ki spominjajo na brušen aluminij.

Za razliko od drugih naprav, v katerih bijejo Intelovi procesorji, tu ne gre za model iz linije Atom, temveč za Celeron SU2300, ki dela pri taktu 1,2 GHz. Gre za zelo varčen procesor, ki pa je kljub temu presenetljivo zmogljiv, saj se je prenosnik zelo dobro (vsaj glede na druge netbooke) odrezal pri preizkusih zmogljivosti. Velja pa tudi omeniti, da se pri tem tudi pozna razmeroma veliko pomnilnika, saj ga ima kar 3 GB. Nameščen je 64-bitna različica operacijskega sistema Windows 7 Home Premium, kar pomeni, da bomo lahko pomnilnik še nadgradili. Varčen procesor pa se pozna tudi pri delu na akumulatorju, ki je zdržal pet ur in 12 minut - dober rezultat.

Kakovost izdelave nekako ni najmočnejši adut tega prenosnika. Tipkovnica je še posebej slaba, saj se na sredini opazno upogiba. Tipke so praktično povsem ravne in malce preblizu skupaj, tako da desetprstno tipkanje nekako ni v užitek. Vmesniki ne presenečajo, na voljo so trije USB, izhoda VGA in HDMI ter omrežni priključek. Brezžičnost predstavljata WiFi in bluetooth, seveda pa sta vgrajena še bralnik pomnilniških kartic in spletna kamera. Čeprav gre za netbook z zelo dobrim razmerjem med zmogljivostjo in mobilnostjo, pa popusti pri kakovosti in pri ceni - za 489 evrov dobimo že marsikaj.

Acer Aspire 1410

Hitrost, poslovni indeks: 66.

Hitrost, večpredstavni indeks: 83.

Trajanje delovanja: 5 ur 12 minut.

Zgradba in oprema: 8.

Velikost in teža: 5.

Mere: 28,5 x 20,4 x 2,7 cm., 1,4 kg.

Značilnosti: Intel Celeron SU2300, 1,2 GHz, 3072 MB RAM, 250 GB disk, WLAN 802.11 a/b/g, bluetooth.

Zaslon: 11,6-palčni, 1366 x 768 pik.

Operacijski sistem: Windows 7 Home Premium 64 bit.

Cena: 489 EUR.

Prodaja: Alterna, Avtera, TrendNet, www.alterna-i.si, www.avtera.si, www.trendnet.si.

Za: Razmerje med velikostjo zaslona in prenosnika, zmogljivost akumulatorja, strojna zmogljivost.

Proti: Tipkovnica, cena.

Asus EEE PC 1015PEM

Asusov EEE PC 1015PEM je med preizkušenimi prenosniki tega podjetja še najbolj navaden in neizstopajoč netbook. Ohišje je znano že iz prejšnjega rodu prenosnikov EEE, gre za t. i. "clamshell" obliko, kjer so vsi robovi opazno zaobljeni, sprednja stran je dokaj nizka, a se prenosnik proti akumulatorju debeli. Je klasičnega videza, s svetlečo črno plastiko na pokrovu in okoli tipkovnice ter zaslona.

Slednji je, nekoliko nenavadno, matiran in nesvetleč, kar nam je bilo zelo všeč, saj je takih zaslonov zadnje čase vse manj. Po diagonali meri netbookovskih deset palcev, ločljivost pa je klasičnih 1024 × 600. Tipkovnica je še kar dobra, čeprav nismo ravno navdušeni nad povsem ravnimi tipkami, kar so prvi vpeljali pri Applu, zdaj pa jim sledijo še drugi. Nekako nam za desetprstno tipkanje dajejo boljši občutek bolj klasične, torej vbočene tipke.

Procesor je Intelov novi Atom N550, ki je pravi dvojedrnik, tiktaka pa pri frekvenci 1,5 GHz. Kljub temu se je na naših preizkusih zmogljivosti dokaj slabo odrezal, oziroma primerljivo s prejšnjim rodom, recimo modelom N450. Opazna razlika je le pri obdelavi videa, kjer prideta dve jedri še kako prav. Prenosnik ima še en GB pomnilnika, za grafiko skrbi integrirana Intelova rešitev. Zelo dobro pa se ta kombinacija obnese pri porabi energije, saj je na preizkusu zdržal kar pet ur in pol.

Ta Asus je sicer povsem soliden netbook, a malce predrag, stane 399 evrov. Za to ceno bi pričakovali malo več zmogljivosti in kak priključek več, saj so na voljo le trije vmesniki USB, izhod VGA in omrežni priključek (poleg vmesnika WiFi in bluetooth).

Asus EEE PC 1015PEM

Hitrost, poslovni indeks: 46.

Hitrost, večpredstavni indeks: 51.

Trajanje delovanja: 5 ur 29 minut.

Zgradba in oprema: 5.

Velikost in teža: 7.

Mere: 26,2 x 17,8 x 2,5-3,6 cm, 1,25 kg.

Značilnosti: Intel Atom N550, 1,5 GHz, 1024 MB RAM, 250 GB disk, WLAN 802.11 a/b/g, bluetooth.

Zaslon: 10,1-palčni, 1024 x 600 pik.

Operacijski sistem: Windows 7 Starter.

Cena: 399 EUR.

Prodaja: Avtera, www.avtera.si

Za: Mat zaslon, zmogljivost akumulatorja.

Proti: Cena, zmogljivost.

Asus EEE PC 1015PN

Drugi Asusov EEE, ki nosi številko 1015, se od prvega praktično ne razlikuje. Navzven bi ju kaj hitro zamenjali, na posebnost tega modela pa kaže le en dodaten vmesnik - izhod HDMI. Črka "N" v imenu namreč nakazuje, da je netbook opremljen z Nvidijinim grafičnim sistemom Ion2, ki ima lastnih 512 MB pomnilnika in je sposoben predvajati tudi HD video.

Sistem pa je opremljen tudi z Intelovo integrirano grafiko, GMA 3150. Kombinacija teh rešitev se imenuje "Optimus", gre pa za to, da lahko računalnik po potrebi menjava med eno in drugo. Za večino opravil torej uporablja Intelovo rešitev, ki seveda porabi manj energije, ko zaženemo HD video ali kako igro, pa preklopi na Nvidijino kartico. Žal pa to na tem prenosniku ne deluje povsem, saj tega Windows 7 Starter ne podpira. Tako moramo ročno menjavati med enim in drugim, vmes pa spet zagnati računalnik. Škoda. Drugo je povsem enako kot pri 1015PEM, praktično enake rezultate je dosegel tudi na preizkusih zmogljivosti. Ni pa nič presenetljivo, da se je bistveno bolje znašel pri preizkusih grafike (programa 3DMark 2001 in 2006), tako bo uporaben tudi za kako novejšo igro.

Se pa seveda zmogljivejša grafična kartica pozna pri porabi energije. Ker prenosnik ne zna sam menjavati, smo pustili vklopljeno Nvidino kartico, tako je dosegel rezultat skoraj 3 ure in 52 minut. Če pa bi uporabili le Intelovo kartico, bi bil povsem enak modelu 1015PEM, tako lahko pričakujemo približno pet ur in pol delovanja na akumulator. Tudi tu lahko pohvalimo zelo dober mat zaslon, ravne tipke tipkovnice pa nas niso ravno navdušile.

Žal je zmogljivejši kos silicija terjal svoj davek tudi pri ceni. Prenosnik namreč velja 439 evrov. To je že povsem primerljivo s pravimi, petnajstpalčnimi modeli. Pri tem je sicer resda bolj mobilen, a tudi bistveno manj zmogljiv in slabše opremljen.

Asus EEE PC 1015PN

Hitrost, poslovni indeks: 46.

Hitrost, večpredstavni indeks: 51.

Trajanje delovanja: 3 ure 52 minut.

Zgradba in oprema: 7.

Velikost in teža: 7.

Mere: 26,2 x 17,8 x 2,5-3,6 cm, 1,25 kg.

Značilnosti: Intel Atom N550, 1,5 GHz, 1024 MB RAM, 250 GB disk, WLAN 802.11 a/b/g, bluetooth.

Zaslon: 10,1-palčni, 1024 x 600 pik.

Operacijski sistem: Windows 7 Starter.

Cena: 439 EUR.

Prodaja: Avtera, www.avtera.si.

Za: Mat zaslon, zmogljivost grafike.

Proti: Cena, zmogljivost, samodejno menjavanje grafičnih kartic v Win7 Starter ni podprto.

Asus EEE PC 1018P

Tretji netbook tega tajvanskega podjetja najlaže opišemo kar z zapiski o videzu, ki smo jih naredili med preizkusom: zelo bel, zelo lep. Gre za razmeroma tanek netbook, ki zaradi enakomerne debeline deluje še tanjši, kot je v resnici. Zunanjost je iz kakovostne bele plastike z rahlim vzorcem, notranjost pa iz kombinacije svetleče črne in (sicer plastičnega) brušenega aluminija. Na hitro bi lahko rekli, da deluje nekoliko "applovsko", a to še zdaleč ni slabo.

Osrčje predstavlja Intelov klasični procesor za netbooke, model Atom N455, ki bije pri 1,66 GHz. V pomoč pa ima 1 GB pomnilnika. Na preizkusih zmogljivosti se je prenosnik odnesel dokaj slabo, a načeloma primerljivo s tistimi, ki uporabljajo dvojederni Atom N550. Za grafiko skrbi integrirano Intelovo vezje GMA 3150, podatke pa bomo shranjevali na disk solidne velikosti - 250 GB. Nizke zmogljivosti pa se še kako poznajo pri nizki porabi energije, saj je prenosnik med preizkusom akumulatorja zdržal kar pet ur (in, če smo natančni, eno minuto).

Računalnik ima klasičen nabor vmesnikov, kar pa ni ravno pohvalno. Na voljo so le trije vmesniki USB, izhod VGA in omrežna kartica (ta je napol skrita pod malimi vratci, za katera pa imamo občutek, da ne bodo ravno dolgo zdržala). Za povezljivost sta na voljo še Bluetooth in brezžična omrežna kartica WiFi. Tako kot praktično vsi netbooki pa imamo tudi tu spletno kamero ter bralnik pomnilniških kartic.

Prenosnik po zmogljivostih ni povsem nič posebnega, a je zato toliko lepši. Po videzu je daleč pred bolj zadržanimi modeli EEE PC 1015PN in 1015PEM. Žal pa je, tako kot pri omenjenih dveh, cena previsoka glede na zmogljivosti in opremljenost, velja pa 399 evrov.

Asus EEE PC 1018P

Hitrost, poslovni indeks: 42.

Hitrost, večpredstavni indeks: 39.

Trajanje delovanja: 5 ur 1 minuta.

Zgradba in oprema: 6.

Velikost in teža: 8.

Mere: 26,2 x 17,8 x 2,5-3,6 cm, 1,1 kg.

Značilnosti: Intel Atom N455, 1,66 GHz, 1024 MB RAM, 250 GB disk, WLAN 802.11 a/b/g, bluetooth.

Zaslon: 10,1-palčni, 1024 x 600 pik.

Operacijski sistem: Windows 7 Starter.

Cena: 399 EUR.

Prodaja: Avtera, www.avtera.si.

Za: Videz, zmogljivost akumulatorja.

Proti: Zmogljivost, malo vmesnikov.

Asus EEE PC T101MT

Tablični računalniki vse bolj in bolj veljajo za veliko grožnjo netbookom. No, Asusov model EEE PC T101MT pa je pravi hibrid, saj je po eni strani povsem klasični netbook, po drugi pa tudi tablica, občutljiva za dotik. Gre za klasično rešitev, kjer je zaslon vpet na vrtljiv tečaj in se poklopi čez tipkovnico. Tehnologija prepoznavanja dotika je zasnovana na upornosti, kar pomeni, da čuti dejanski pritisk, ne pa dotika kože. To sicer pomeni, da lahko po zaslonu šarimo tudi z nohti ali pisali (dobimo ga tudi tu, skritega v ohišje), je pa manj natančno in manj tekoče kot tehnologija kapacitivnosti, kakršno uporabljajo novi pametni telefoni (in tudi Applov iPad).

Ta tehnologija je za nekoga, ki se še ni ravno ukvarjal (oziroma igral) z iPadom, še kar zanimiva, vsaj prvih nekaj minut. A hitro se izkaže, da ne prinaša ravno veliko prednosti v primerjavi z navadnim delom. Prenosnik je bistveno pretežak za držanje v rokah, tekst na zaslonu pa premajhen, da bi uporabljali le prste. Nekih pravih aplikacij žal ni, saj je nameščen Windows 7 Starter, ki pa še zdaleč ni prilagojen za to vrsto dela. Že samo delo z Okni je težavno, ravno zaradi majhnega besedila na menujih, ki so pač prilagojeni delu z miško oziroma kazalcem. Tudi pri drugih programih smo prišli do podobnih ugotovitev. Brskanje po spletu, ki je na iPadu zelo intuitivno, je tu prej nadležno, saj so povezave premajhne za neposredno uporabo, povečava sicer deluje z dvema prstoma, a nenatančno in počasi.

Pri Asusu so sicer dodali poseben vmesnik za delo na dotik, ki ga zaženemo s fizično tipko pod zaslonom. Žal pa je praktično neuporaben. Prikaže se grafično lep (a časovno potraten) menu, na katerem imamo dostop do brskalnika, kalkulatorja, internetnega radia, "fotofun", Asus ApBank, Asus@vibe in nastavitev. Od tega sta Asusova programa le vmesnika za spletne storitve, "fotofun" je počasen in hroščat pregledovalnik in osnovni urejevalnik slik, kalkulator sicer počne točno to, kar bi od njega pričakovali, brskalnik pa je Internet Explorer, ki ga že iz principa ne uporabljamo dolgo let.

Poleg tega vprašljivo uporabnega tabličnega dela pa je T101MT povsem klasičen netbook. Procesor je Intelov Atom N450, pomnilnika je za 1 GB. Pri preizkusih zmogljivosti se tako obnese podobno kot vsi drugi tokrat preizkušeni Asusi - slabo. Je pa pohvalna zmogljivost akumulatorja, ki je prenosnik držal pokonci 4 ure in 7 minut. Vmesnikov ni ravno veliko (trije USB, omrežni priključek in izhod VGA), bolj pa nas je motila njihova postavitev, saj so večinoma na zadnji strani. Na desni strani je le en USB, na levi vmesnik za zvočno kartico in bralnik pomnilniških kartic, vse drugo pa je na zadnji strani (skupaj s priključkom za elektriko).

Malce razočarani smo bili tudi nad zaslonom. Ta ima klasično diagonalo 10,1 palca in tipično ločljivost 1024 × 600, ker pa je občutljiv za dotik, je manj oster in temnejši kot zasloni na drugih treh Asusih. Verjamemo, da bi sicer lahko vgradili boljši zaslon (poglejmo le tistega na iPadu), a to bi seveda tudi dvignilo ceno, ki že tako ali tako ni ravno nizka. Za prenosnik namreč želijo 459 evrov, to pa se nam zdi malo preveč. Stvar je v tem, da ni ne prava tablica (ki niso bistveno dražje) ne pravi prenosnik (ki tudi niso nič dražji). Tudi kot netbook ni nič prav posebnega. Tako bo zadovoljil le tiste, ki bi radi ščepec vseh teh treh naprav.

Asus EEE PC T101MT

Hitrost, poslovni indeks: 42.

Hitrost, večpredstavni indeks: 39.

Trajanje delovanja: 4 ure 7 minut.

Zgradba in oprema: 8.

Velikost in teža: 7.

Mere: 26,4 x 18,1 x 3,1 cm, 1,3 kg.

Značilnosti: Intel Atom N450, 1,66 GHz, 1024 MB RAM, 250 GB disk, WLAN 802.11 a/b/g, bluetooth.

Zaslon: 10,1-palčni, 1024 x 600 pik.

Operacijski sistem: Windows 7 Starter.

Cena: 459 EUR.

Prodaja: Avtera, www.avtera.si.

Za: Zaslon na dotik, tablično delovanje.

Proti: Zmogljivost, postavitev vmesnikov, vmesnik na dotik.

Dell Inspiron 1120

Trg majhnih prenosnikov očitno plove v malo večje vode, namesto desetpalčnih modelov imamo zdaj vse več enajst- in dvanajstpalčnih. Primer je tudi Dellov Inspiron 1120, pri katerem oznaka nakazuje na 11,2-palčni zaslon. Tako kot je Lenovov Ideapad U165 odlično razmerje med prenosljivostjo in velikostjo zaslona. Navzven je Dell dokaj zadržan, s pokrovom iz svetleče črne plastike. Notranjost je temno siva, na hitro deluje kovinsko.

Tipkovnica je razmeroma dobra, čeprav ima povsem ravne tipke, med katerimi je nekoliko razmika. Hod je sicer malo kratek, a je povratna informacija dobra, tako da je tipkanje še kar dobro. Soliden je tudi (sicer svetleč) zaslon ločljivosti 1366 × 768, nadpovprečno dober pa je zvok.

Dell poganja enak procesor kot prej omenjeni Lenovo, gre za AMDjev Athlon 2 Neo K125, ki dela pri taktu 1,7 GHz. Tudi tu mu stoji ob strani 2 GB pomnilnika. Na preizkusih zmogljivosti se dobro obnese, bolje kot Intelovi procesorji Atom, a slabše kot naslednji rang, recimo Intelovi Core i3. Grafični sistem predstavlja AMDjev Mobility Radeon HD 4225, tako se je prenosnik zelo dobro izkazal pri preizkusih z grafičnimi programi 3DMark. Ima pa vgrajen tudi soliden akumulator, tako da je zdržal štiri ure in 45 minut, kar je vsekakor pohvalno.

Pri vmesnikih ni nekih presenečenj. Na desni strani prenosnika najdemo dva vmesnika USB in vmesnik zvočne kartice, na levi pa še en USB, omrežno kartico, izhod HDMI in bralnik pomnilniških kartic. Zadaj pa se skriva še izhod VGA. Nekoliko previsoka pa se nam zdi cena, vsaj če ga primerjamo z neposredno konkurenco, Lenovo IdeaPad U165, ki ima praktično enake specifikacije (a bistveno manj zmogljiv akumulator). Cena Della je namreč 549 evrov.

Dell Inspiron 1120

Hitrost, poslovni indeks: 56.

Hitrost, večpredstavni indeks: 51.

Trajanje delovanja: 4 ure 45 minut.

Zgradba in oprema: 7.

Velikost in teža: 6.

Mere: 29,2 x 21,4 x 2,35 cm, 1,4 kg.

Značilnosti: AMD Athlon 2 Neo K125, 1,7 GHz, 2048 MB RAM, 250 GB disk, WLAN 802.11 a/b/g, bluetooth.

Zaslon: 11,2-palčni, 1366 x 768 pik.

Operacijski sistem: Windows 7 Home Premium 64 bit.

Cena: 549 EUR.

Prodaja: Asbis, www.asbis.si

Za: Zmogljivost grafike, zmogljivost akumulatorja, razmerje med velikostjo zaslona in prenosnika.

Proti: Cena.

HP Mini 5101

Hpjev Mini 5101 je še eden izmed malce starejših netbookov, ki smo jih preizkusili že pred časom, je pa še vedno v prodaji. Na videz sicer ni nič posebnega, a se hvali z zelo dobro kakovostjo izdelave in hkrati zelo dobrimi materiali. Začne se že pri pokrovu, ki je iz črnega brušenega aluminija, nadaljuje pa pri gumiranem delu notranjosti, kjer sicer počivajo naše dlani med tipkanjem. Tipkovnica je tudi zelo dobra, tipkanje je udobno. Premajhna se nam je zdela sledilna ploščica, večje težave pa smo imeli z njeno prevleko, saj je trenja preveč, to pa ovira natančno upravljanje.

Zasnova je malce starejša, procesor je Intelov Atom N280, družbo mu dela 1 GB pomnilnika. Kljub temu se dovolj dobro obnese pri preizkusih zmogljivosti, primerljivo s prenosniki, v katerih so drugi Intelovi procesorji Atom. Za grafiko skrbi integrirana Intelova rešitev GMA 950, tako lahko na kake zahtevnejše igre pozabimo. Zaslon meri po diagonali dobrih deset palcev, ločljivost je tipičnih 1024 × 600, je pa nesvetleč, kar nam je vsekakor všeč. Disk je malo manjši kot pri drugih netbookih, a se nam 160 GB v tem razredu prenosnikov vseeno zdi povsem dovolj. Seveda pa je na voljo tudi bralnik pomnilniških kartic.

Kot pri drugih napravah imamo tudi tu vgrajeno brezžično omrežno kartico in modul bluetooth, dodan pa je tudi modem za prenos podatkov po mobilnih omrežjih. Priključki sicer ne presenečajo, na voljo so trije vmesniki USB (dva na levi in en na desni), omrežni vmesnik in izhod VGA.

Malce škoda, da so se odločili za razmeroma šibek akumulator. Ta omogoča le dobri dve uri in pol delovanja, kar je malo, vsaj glede na varčen procesor in majhen zaslon. Največja težava tega prenosnika pa je visoka cena, saj velja več kot 500 evrov, kar je kljub estetskemu videz odločno preveč.

HP Mini 5101

Hitrost, poslovni indeks: 54.

Hitrost, večpredstavni indeks: 42.

Trajanje delovanja: 2 uri 38 minut.

Zgradba in oprema: 7.

Velikost in teža: 9.

Mere: 26,2 x 18 x 2,3 cm, 1,2 kg.

Značilnosti: Intel Atom N280, 1,66 GHz, 1024 MB RAM, 160 GB disk, WLAN 802.11 a/b/g, bluetooth.

Zaslon: 10,1-palčni, 1024 x 600 pik.

Operacijski sistem: Windows 7 Home Premium 64 bit.

Cena: 504 EUR.

Prodaja: Partnerji HP, www.hp.com/si/partnerji.

Za: Oblikovanje in materiali ohišja, mat zaslon.

Proti: Cena, prevleka sledilne ploščice, zmogljivost akumulatorja.

Lenovo IdeaPad S10-3

IdeaPad S10-3 je naslednik prvega Lenovovega netbooka, modela S10. Gre za klasično oblikovan netbook, ki ima na zgornjem pokrovu vzorec majhnih kvadratkov, ki se izmenjujejo med hrapavimi in gladkimi. Take rešitve uporablja že kar nekaj podjetij (recimo Asus pri svojem EEE PC 1018P), v praksi pa to zelo dobro skriva prstne odtise. Ohišje je kakovostno, tipkovnica je med tokrat preizkušenimi netbooki med boljšimi, čeprav so tipke razmeromaravne. Zanimiva je sledilna ploščica, v katero sta tipki vgrajeni, kot je to v navadi pri novejših Applovih prenosnikih. Zaslon ni nič posebnega, gre za tipični 10-palčni primer ločljivosti 1024 × 600, žal je svetleč.

Osrčje je znan Intelov procesor, Atom N450 (1,67 GHz), pomnilnika je 1 GB. Grafična rešitev je prav tako Intelova. Hitrostnih rekordov tako ne bo podiral, tudi zahtevnejših iger na njem ne bomo igrali. So pa dodali zmogljiv akumulator, ki je na našem preizkusu zdržal skoraj šest ur (5 ur in 53 minut).

Tako kot večina preizkušenih prenosnikov ima tudi ta tri vmesnike USB, enega na levi in dva na desni strani. Drugih priključkov ni ravno veliko, tu je vmesnik za zvočno kartico, omrežni priključek in izhod VGA. Pri Lenovu so vgradili še obvezni bralnik pomnilniških kartic in spletno kamero, tu pa se tudi konča. Disk je pod povprečjem na tem preizkusu, a 160 GB se nam za netbook kljub vsemu zdi povsem dovolj.

IdeaPad S10-3 na papirju prav nič ne izstopa. Je kakovostno narejen in ima eno najboljših tipkovnic pri netbookih, njegovi najpomembnejši odliki pa sta zelo konkurenčna cena, le 349 evrov, in zmogljiv akumulator.

Lenovo IdeaPad S10-3

Hitrost, poslovni indeks: 47.

Hitrost, večpredstavni indeks: 39.

Trajanje delovanja: 5 ur 53 minut.

Zgradba in oprema: 7.

Velikost in teža: 7.

Mere: 26,8 x 16,8 x 2,7 cm, 1,3 kg.

Značilnosti: Intel Atom N450, 1,67 GHz, 1024 MB RAM, 160 GB disk, WLAN 802.11 a/b/g, bluetooth.

Zaslon: 10,1-palčni, 1024 x 600 pik.

Operacijski sistem: Windows 7 Starter.

Cena: 349 EUR.

Prodaja: Alterna, www.alterna-i.si, DISS, www.diss.si, Mikropis, www.mikropis.si.

Za: Cena, trajanje delovanja, tipkovnica.

Proti: Zmogljivost.

Lenovo IdeaPad U165

Pri našem prejšnjem preizkusu netbookov smo se omejili le na desetpalčne modele, tokrat pa smo zahteve nekoliko sprostili. Konec koncev tudi izdelovalci zdaj izdelujejo vse več prenosnikov z večjimi zasloni, ki pa jim še vedno pravijo netbooki. Eden izmed teh je tudi Lenovo IdeaPad U165, ki se hvali z 11,2-palčnim zaslonom ločljivosti 1366 × 768. Po našem mnenju pa gre z uporabniškega vidika za zelo dobro odločitev, saj je zaslon dejansko opazno večji kot pri navadnih netbookih, hkrati ima tudi bistveno višjo ločljivost, obenem pa so mere naprave le malo večje kot pri napravah z manjšimi zasloni.

Ta IdeaPad je po videzu bolj zadržan prenosnik. Všeč nam je solidna založenost z vmesniki, saj ima poleg treh vmesnikov USB, izhoda VGA in omrežne kartice še priključek eSata (ki je sicer kombiniran s enim od USBjev, a vseeno) in izhod HDMI. Slednji pa tudi nakazuje na zmogljivejšo grafično rešitev, kot jo najdemo v navadnih netbookih. Gre namreč za Atijev Mobility Radeon HD 4200, ki se je solidno odrezal tudi na preizkusih grafičnih sposobnosti. Kartica pa tudi kaže na izbiro procesorja, saj je Ati že nekaj časa pod okriljem podjetja AMD, kjer so prispevali tudi procesor.

Gre za model Athlon 2 Neo K125, ki bije pri taktu 1,7 GHz. V podporo ima 2 GB pomnilnika, na preizkusih zmogljivosti pa se obnese nekam bolje kot opisane Intelove rešitve. Žal pa so v prenosnik vgradili zares šibek akumulator, katerega zmogljivost je le 2200 mAh. V praksi tako ne zdrži niti dve uri, program MobileMark je pokazal uro in 52 minut, kar je za napravo, ki bi rada bila prenosljiva, res slab rezultat.

Pri tem Lenovu se tako pravzaprav težko odločimo, ali bi ga zares priporočili. Po eni strani ima zelo uporabno razmerje med velikostjo zaslona in velikostjo samega prenosnika, po drugi pa zares slab akumulator. Kljub temu gre tudi za dovolj zmogljivo napravo, ki le hitreje deluje kot drugi netbooki. Je pa zato cena malo višja od povprečja - 499 evrov.

Lenovo IdeaPad U165

Hitrost, poslovni indeks: 53.

Hitrost, večpredstavni indeks: 57.

Trajanje delovanja: 1 ura 52 minut.

Zgradba in oprema: 8.

Velikost in teža: 6.

Mere: 26,8 x 16,8 x 3,7 cm, 1,3 kg.

Značilnosti: AMD Athlon 2 Neo K125, 1,7 GHz, 2048 MB RAM, 320 GB disk, WLAN 802.11 a/b/g, bluetooth.

Zaslon: 11,2-palčni, 1366 x 768 pik.

Operacijski sistem: Windows 7 Home Premium 64 bit.

Cena: 499 EUR.

Prodaja: Alterna, DISS, Mikropis, www.alterna.si, www.diss.si, www.mikropis.si.

Za: Zmogljivost grafike, razmerje med velikostjo zaslona in prenosnika.

Proti: Zmogljivost akumulatorja.

Lenovo ThinkPad X100e

Lenovova družina prenosnikov ThinkPad že od nekdaj velja za sinonim za izredno kakovostne, a oblikovalsko dolgočasne in razmeroma drage naprave. V zadnjih nekaj letih pa se je tudi to začelo spreminjati, sploh z modeli, kakršen je ThinkPad X100e. Gre za največji in hkrati najtežji prenosnik na tokratnem preizkusu - po velikosti se primerja z Acerjevim Aspire 1410, po diagonali meri 11,6 palca. Je pa zelo kakovosten in nesvetleč. Pri oblikovanju je po eni strani zadržan, a manj kot večina starejših prenosnikov ThinkPad, sploh v primeru, da je zunanjost v temno rdeči barvi (sicer je na voljo tudi klasična črna).

Po kakovosti je načeloma v vrhu tega segmenta, čeprav nas je nekoliko zmotila postavitev tipk sledilne ploščice, vsaj tistih dveh na spodnji strani. Rado se dogaja, da jih nehote povlečemo ob odpiranju zaslona, tako da nekaj pazljivosti ne bo odveč. Tipkovnica je odlična, se pa pri njej pozna tudi malce večje ohišje, je pa tudi odporna proti politju. Iz zmogljivejših ThinkPadov je ta dobil tudi krmilno paličico sredi tipkovnice, kar pa večina uporabnikov niti ne bo uporabljala.

Malce slabše od pričakovanj se je prenosnik obnesel pri preizkusih zmogljivosti. Vgrajen je namreč AMDjev procesor Athlon Neo MV-40, ki bije pri taktu 1,6 GHz. Žal pa procesor ni ne zmogljiv ne posebej varčen - kljub razmeroma zmogljivemu akumulatorju je prenosnik zdržal le tri ure in pol. Načeloma dober rezultat, ki pa bi bil z novejšim procesorjem lahko še boljši. Je pa grafična kartica med zmogljivejšimi, gre za Atijevo Radeon HD3200. Pomnilnika je 1 GB, kar bo za naloženi Windows 7 Professional mogoče malo manj, kot bi si želeli. Disk je spodobne velikosti, 250 GB. Poleg vseh klasičnih vmesnikov (trije USB, VGA, omrežna kartica) so tu dodali še izhod HDMI, za brezžično povezljivost pa sta na voljo WiFi in bluetooth.

ThinkPad X100e predstavlja dobro razmerje med kakovostjo, prenosljivostjo in ceno. Žal pa so zmogljivosti malce slabše.

Lenovo ThinkPad X100e

Hitrost, poslovni indeks: 48.

Hitrost, večpredstavni indeks: 43.

Trajanje delovanja: 3 ure 35 minut.

Zgradba in oprema: 8.

Velikost in teža: 2.

Mere: 28,2 x 20,9 x 3 cm, 1,5 kg.

Značilnosti: AMD Athlon Neo MV-40 1,6 GHz, 1024 MB RAM, 250 GB disk, WLAN 802.11 a/b/g, bluetooth.

Zaslon: 11,6-palčni, 1366 x 768 pik.

Operacijski sistem: Windows 7 Professional.

Cena: 500 EUR.

Prodaja: Alterna, www.alterna-i.si, DISS, www.diss.si, Mikropis, www.mikropis.si.

Za: Tipkovnica, zaslon, zvočniki, solidne grafične zmogljivosti.

Proti: Tipki sledilne ploščice motita ob odpiranju zaslona, zmogljivost.

MSI Wind U130

MSI je bil, poleg Asusa in Acerja, pred leti eden izmed prvih resnih igralcev na trgu netbookov. Pri njih se ti prenosniki uvrščajo v serijo Wind, na preizkus pa smo dobili model Wind U130. Gre pa za netbook malce starejše zasnove, že po obliki in fizičnih značilnostih spominja na starejše prenosnike Wind. Je razmeroma majhnih mer, diagonala zaslona pa meri 10 palcev. Po videzu je dokaj nevpadljiv, kdo bi celo rekel dolgočasen.

Nič kaj zmogljiva ni njegova strojna oprema. Procesor je Intelov Atom N450, ki bije pri taktu 1,67 GHz. Pomnilnika ni ravno veliko, a 1024 MB bi moralo zadostovati za večino potreb. Kljub temu se je na naših zmogljivostnih preizkusihdokaj slabo odrezal, tako pri poslovnih aplikacijah kot pri grafičnih in večpredstavnih. Žal so mu dodali zelo neposrečen akumulator, ki zmore le 2200 mAh, večina konkurentov ima vsaj dvakrat zmogljivejšega. Na preizkusu se je tako obdržal le dve uri in 19 minut. Nekoliko je presenetil operacijski sistem, saj je nameščen zdaj že pošteno star Windows XP Home Edition (prenosnik je sicer dovolj zmogljiv tudi za kak Windows 7).

Preostala oprema spominja na večino povprečnih netbookov. Vmesnikov je tako zelo malo, le trije vmesniki USB, omrežna kartica in izhod VGA. Za brezžično povezljivost sta na voljo bluetooth in vmesnik WiFi, za hrambo podatkov je disk velikosti 250 GB načeloma dovolj, sicer pa je na voljo tudi bralnik pomnilniških kartic.

Zaslon je tu nekoliko podpovprečen, vsaj kar zadeva barve. Nad kakovostjo izdelave sicer nismo imeli pripomb, se nam je pa zdela tipkovnica razmeroma dobra. Oziroma, dobro oblikovane tipke z dobro povratno informacijo in z dovolj hoda, a zato malo preglasne. Največja prednost tega netbooka je vsekakor cena, saj stane 319 evrov. Se pa nam vseeno zdi, da bi bil lahko tudi manj, vsaj glede na podpovprečnost akumulatorja.

MSI Wind U130

Hitrost, poslovni indeks: 44.

Hitrost, večpredstavni indeks: 40.

Trajanje delovanja: 2 uri 19 minut.

Zgradba in oprema: 7.

Velikost in teža: 6.

Mere: 26,7 x 18 x 2,9 cm., 1,1 kg.

Značilnosti: Intel Atom N450, 1,66 GHz, 1024 MB RAM, 250 GB disk, WLAN 802.11 a/b/g, bluetooth.

Zaslon: 10-palčni, 1024 x 600 pik.

Operacijski sistem: Windows XP Home Edition.

Cena: 319 EUR.

Prodaja: Acord, www.acord-92.si.

Za: Cena.

Proti: Zmogljivost akumulatorja, kakovost zaslona, glasne tipke.

Zlati Monitor

Na tokratnem preizkusu so bile razlike med napravami večje kot v preteklosti, nagrado zlati Monitor pa si je prislužil Lenovov IdeaPad S10-3. Ni sicer prvak po zmogljivostih, a menimo, da so te pri netbookih manj pomembne kot pri večjih prenosnikih. Ta IdeaPad se namreč hvali z odlično avtonomijo delovanja, saj je zdržal skoraj šest ur, največ od vseh netbookov v naši tabeli. Pri zares prenosnih napravah se nam to zdi bistvenega pomena in zlahka nadoknadi malce slabše zmogljivosti strojne opreme.

Druga velika prednost tega prenosnika pa je njegova cena. Če se je povprečna cena tega segmenta v zadnjih nekaj letih dvignila z dobrih 300 na približno 400 evrov, je S10-3 s svojimi 349 evri res dobra izbira. Kljub nizki ceni pa je še vedno eden izmed najboljših takih modelov.

Tabela z rezultati

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki