Slovenija ni enako svet

Objavljeno: 21.12.2010 | Avtor: Uroš Esih | Kategorija: Vklop | Revija: December 2010

Z direktorjem podjetja Mimovrste, ene največjih spletnih trgovin pri nas, smo se pogovarjali o prodaji mini prenosnikov, o trendih, ki v Sloveniji očitno zamujajo, in o vplivu tuje spletne konkurence.

Jugoslav Petković, direktor spletne trgovine Mimovrste

Uspeh Apple iPada, beremo v spletu, je vzrok za manjšo prodajo netbookov. Ste podoben trend zasledili tudi pri nas?

Kar se tiče netbookov, ni pri nas zaslediti nič več ali nič manj prodaje, niti v odnosu do iPada, ki v Sloveniji uradno ni na voljo. Tisti, ki ga imajo, so fani, ki ga nabavijo zunaj Slovenije. Pa tudi prodaja netbookov v Sloveniji nikoli v resnici ni bila toliko razmahnjena, kot je bila v tujini, v Ameriki pa še posebej. Pri nas tudi nikoli ni bilo take razlike v ceni med netbookom in poceni prenosniki s polnimi funkcionalnostmi. V ZDA je stal netbook pol cene prenosnika, pri nas pa je bila razlika bistveno manjša. Pri nas so se ljudje zaradi tega raje odločali za poceni prenosnike. Delež prodaje netbookov znotraj prenosnikov je okoli 10 odstotkov. Trend, ki smo ga zaznali v ZDA, se ni v takšni meri preselil k nam.

Po katerih blagovnih znamkah najbolj povprašujejo slovenski kupci?

Nabor blagovnih znamk je zelo podoben tako pri notebookih kot pri prenosnikih, vrstni red pa je nekoliko obrnjen. Pri netbookih sta na vrhu Acer in Asus, potem pa sledita HP in Lenovo. Pri prenosnikih pa je ta vrstni red obrnjen na glavo.

Kolikšen pa je delež prenosnikov med vsemi računalniki?

Ta delež nekaj let vidno narašča. Red tremi, štirimi leti se je začel trend obračati v korist prenosnikov, zaradi drastičnega padca cen. Njihov delež je zdaj med 60 in 65 odstotkov. Tudi v letu 2009 so se glede na leto 2008 cene prenosnikov skoraj prepolovile. Razmerje v korist prenosnikov se bo še naprej izboljševalo, a ocenjujem, da ne tako sunkovito kot doslej. Vse, kar se danes kupuje, so prenosniki, namiznim računalnikom ostane samo še segment gaminga. Tam so prenosniki še vedno predragi, če nekdo želi vrhunskega in ga nato nadgrajevati.

Imate kakšne ocene, kolikšen je delež spletne prodaje v primerjavi s prodajo v klasičnih trgovinah?

Imamo težavo z ugotavljanjem tržnega deleža spletne prodaje. Mi ga računamo za naše potrebe in naša ocena je, da se tržni delež spletne prodaje znotraj celotne slovenske maloprodaje giblje pod enim odstotkom, odvisno od segmentov. Čeprav je ta delež majhen, pa se je v zadnjih letih enormno povečal. Mi smo lani imeli rast števila naročil preko 50 odstotkov. Tudi letos je več kot 20 odstotkov. Ne glede na krizo, ali pa prav zaradi nje, se spletna trgovina veča. Ljudje v krizi hočejo za manj denarja dobiti več ali boljšo storitev in spletna trgovina je odgovor na to. Delež spletne prodaje bo letos večji, saj spletna prodaja raste, maloprodaja pa se je zmanjšala. Glede na trende v svetu pa Slovenija močno zaostaja v deležu spletne prodaje. 34 odstotkov slovenskega aktivnega prebivalstva, ljudje stari od 16 do 74 let, je v zadnjem letu nekaj kupilo prek interneta. Povprečje Evropske unije je 34 odstotkov, najrazvitejše države pa dosegajo celo 70 odstotkov.

Ali občutite spletno konkurenco iz tujine?

Konkurenca iz tujine je prisotna že ves čas. Naš največji konkurent in hkrati največji vzornik je bil Amazon. Vsak trgovec znotraj Evropske unije je naš neposredni konkurent, zato ker v pravnem smislu ni nobenih ovir, da tuji spletni trgovci ne bi prodajali pri nas. So pa druge ovire, predvsem v glavah slovenskih potrošnikov. Razlog, zakaj je spletna prodaja še vedno podhranjena glede na evropske države, je pomanjkanje zaupanja v spletno nakupovanje. Slovenski trgovci smo se morali zelo potruditi, da smo si pridobili zaupanje slovenskih kupcev, tujim trgovcem pa je zaradi oddaljenosti in jezikovnih ovir še toliko težje. Tuji trgovci so nam konkurenti v segmentu tistih potrošnikov, ki so najbolj zaupljivi do spletnega nakupovanja. Slovenci nas precej kličejo, preden se odločijo za nakup, verjetno samo zato, da pridobijo zaupanje. Gotovo bo še nekaj časa ostalo tako, da bodo slovenski trgovci deležni večjega zanimanja kot tujci.

Se strinjate z oceno, da je za razmah spletnih trgovin pri nas silno veliko naredila Pošta Slovenije, ki ima v ceniku poceni transport, tudi zelo velikih izdelkov?

Pošta Slovenije je edinstvena, če jo primerjamo z drugimi poštami po Evropi, sploh pa v regiji. Ponujajo silno kakovostne storitve po razmeroma ugodni ceni. Težko pa bi rekel, da je to glavni razlog, da se je v Sloveniji razmahnila spletna trgovina. Kot sem dejal, gre pri spletni trgovini za pridobivanje zaupanja potrošnikov, ki pa si jo morajo pridobiti spletni trgovci s svojo znamko, ki jo ponujajo ljudem. Je pa bila Pošta Slovenije odprta do spletne trgovine in je s tem potrošnikom vlivala več zaupanja tudi v spletno nakupovanje. Če pošta pravi, da je spletno nakupovanje OK in ga spodbuja, potem spletno nakupovanje ne more biti slabo, razmišlja potrošnik.

Kaj pravite na opazko, da verjetno marsikdo klasično trgovino uporabi le kot izložbo, kjer osebno preizkusi izdelke, potem pa kupi prek spleta. Je to izkušnja vaših uporabnikov?

Prav gotovo. Temu se ne moremo izogniti. Ljudje želijo stvari najprej preizkusiti ali videti, preden se odločijo za nakup. Spet gre za element zaupanja. Šele nato kupijo tam, kjer je najugodneje in najbolj udobno. Je pa res, da so ljudje vedno bolj zaupljivi do spletnega nakupovanja. To pomeni, da se laže odločijo za nakup prek interneta, hkrati pa smo trgovci silno veliko naredili za vedno boljše predstavitve artiklov po internetu. Zdaj jih predstavljamo, ne le v besedilu in sliki, temveč tudi z videom. V tem primeru artikla ni več treba videti v živo, da ga potrošnik upa kupiti. Zelo izpostavljamo tudi mnenja in komentarje kupcev, ki so že kupili določen artikel. Ta mnenja so neprecenljiva, ko kupuješ določen artikel. Ni treba videti izdelka, če deset ljudi napiše, da je super, perfekten. Pomembna je tudi zakonodaja, ki bistveno bolj ščiti kupca, ki kupuje prek spleta, kot pa tistega, ki kupuje klasično. Nakup prek interneta je varnejši, kar se tiče vračila izdelka.

Kakšen odstotek uporabnikov izkoristi možnost vračila kupljene naprave? Pri tem nas zanima stanje pri računalniških napravah in zabavni elektroniki.

V spletni trgovini je varovanje potrošnikov skozi zakonske določbe in omogočanje vračila blaga zelo visoko. Na voljo je več načinov vračila. Če se pogovarjamo o odstotku vračil, ki se mu reče odstop od pogodbe - vračilo, kjer blago vrneš brez obveznosti, je odstotek razmeroma nizek. Poleg tega ne zaznavamo velikih zlorab tega člena zakonodaje. Odstotek je krepko pod enim odstotkom. Kar zadeva vračila z garancijo, gredo večinoma mimo nas, ker gredo naravnost k pooblaščenim servisom. Tam je odstotek nedvomno višji, nimamo pa točnega podatka. Vsi upravičeni primeri se rešujejo brez težav.

Kaj vi kot (pre)prodajalec potem storite z reklamiranimi artikli? Jih vrnete dejanskemu prodajalcu?

Ne glede na to, da gre za majhen odstotek, se z rastjo poslovanja povečuje število vrnjenih kosov. Mi seveda tega ne moremo vrniti naprej, izdelovalcu ali uvozniku. Artikle pregledamo, spravimo nazaj v obliko, da so spet primerni za prodajo, in jih na posebnem oddelku na naši spletni strani označimo, da gre za artikel z zmanjšano vrednostjo. Jasno napišemo, kaj je narobe z artiklom. Tisti, ki so pripravljeni sprejeti pomanjkljivost, manjkajočo embalažo, lahko pridejo do artikla še ceneje. Tisto, česar pa nam dalj časa ne uspe prodati, podarimo v dobrodelne namene.

Mimogrede - zakaj Mimovrste ne sodeluje pri primerjalniku cen www.ceneje.si?

Pri nobenem primerjalniku cen v Sloveniji ne sodelujemo.

Kje je razlog? Se nočete iti cenovne vojne?

Velik problem je v tem, da so primerjalniki cen zelo enodimenzionalni - primerjajo samo ceno. Naše poslanstvo pa je, da potrošnikom zagotavljamo široko izbiro in najvišjo kakovost storitve. Če se na takem primerjalniku primerjamo samo po ceni, sta vsaj dve dimenziji naše obljube, ki jo dajemo kupcem, izgubljeni. Še posebej obljuba o kakovosti, saj primerjalniki cen nimajo nobenega učinkovitega načina, kako primerjati kakovost storitve, ne samo cen. Odločili smo se, da bomo gradili na blagovni znamki, da nam bodo ljudje zaupali in da bodo vedeli, da imamo ugodne cene. Če se promoviraš samo z najnižjo ceno, potem te ljudje vidijo samo kot takega. Zaradi tega si enostavno zamenljiv - ko pride nekdo z nižjo ceno, bo kupec šel k njemu.

Čeprav, cena je verjetno odločilen impulz za nakup?

Absolutno je, zato kupci še vedno kupujejo pri nas. Če ne sodelujemo na portalih primerjalnikov cen, to še ne pomeni, da nimamo nizkih cen. Nasprotno, imamo zelo konkurenčne cene. Gre pa za to, da se ne želimo na trgu pozicionirati kot nekdo, ki ima samo ugodne cene. Raje delamo s kupci na dolgi rok. Naši najbolj zvesti kupci so tisti, ki so se najprej odločili za ultra nizkocenovnega ponudnika, ki ima dumpinške cene, potem pa blaga niso dobili ali so imeli različne težave. Taki kupci kupijo pri nas in nam ostanejo zvesti na dolgi rok. Naše načelo je, da se pri nas glede cene ne moreš opeči.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki