Androidni odgovor

Objavljeno: 30.11.2010 | Avtor: Jure Forstnerič | Kategorija: Dosje | Revija: November 2010 | Teme: android

Izlet po spletnih straneh, ki se ukvarjajo s tehnologijo in računalništvom, je danes videti kot sprehod po nasadu jablan. Največ se govori o Applu, predvsem o njihovem tabličnem računalniku iPad. Končno pa je prišel resnejši odgovor konkurence, ki naj bi odpravil sedanjo monotonost na trgu tabličnih računalnikov, kjer kraljuje jabolčni iPad.

Govorimo o Samsungovi tablični napravi, imenovani Galaxy Tab. Ta se že z imenom povezuje z njihovo linijo pametnih telefonov, predvsem z modelom Galaxy S. Tudi v praksi je po obliki in zmogljivostih tesnejši sorodnik telefonov kakor Applov izdelek. Samsungova tablica je opazno manjša od iPada, diagonala njenega zaslona meri sedem palcev. Sliši se sicer le malo manj kot iPadovih 9,7 palca, a je razlika v praksi očitna, saj je površina zaslona pri Samsungu več kot še enkrat manjša kot pri iPadu. Omeniti velja tudi razmerje stranic, ki je približno 16 : 10 (ločljivost je 1024 × 600 pik). Gre torej za opazno ožji zaslon kot pri Applovi konkurenci, kjer je razmerje 4 : 3. Slednje se bolje odnese pri deskanju po spletu, širši zaslon Samsunga pa je boljši za ogled filmov, ki so praviloma v širših formatih. Zaslon je po kakovosti (barvah, kontrastu, vidnem kotu) povsem primerljiv s tistim na iPadu.

Pri korejskem izdelovalcu so se že na tiskovni konferenci očitno (in zanalašč) distancirali od iPada. Tab naj bi bil bolj poslovni izdelek, ki ga imamo lahko venomer pri roki (medtem ko naj bi iPad uporabljali predvsem na kavču). Pravijo celo, da gre v vsak žep - no, v teoriji morda res, v praksi pa bomo najbrž srečali bolj malo uporabnikov s Tabom v žepu. Naprava je torej po velikosti in teži nekje med iPadom in pametnimi telefoni - še najbliže, vsaj po merah, pa je elektronskim bralnikom, ki smo jih preizkusili v prejšnji številki. Tehta 380 gramov (iPad v različici 3G tehta 730 g), ohišje pa je zelo kakovostno sestavljeno, za doseganje nizke teže so uporabili predvsem plastiko. To sploh ni slabo, saj nam daje v roki občutek trdnosti in kompaktnosti. Za težo pa je v največji meri odgovoren akumulator, ki naj bi po uradnih podatkih zdržal do sedem ur dela (torej tri manj kot pri iPadu).

Naprava je sicer zelo elegantna. Zadnja stranica je bele barve in povsem gladka. V vogalu je kamera (katere ločljivost je 3,2 milijona pik) in majhna bliskavica LED. Še ena kamera je na sprednji strani, namenjena pa je predvsem videoklicem. Na spodnjem robu sta dve odprtini zvočnikov, med njima pa reža za polnjenje naprave oziroma za priklop na računalnik. Izhod za slušalke je na zgornji strani, majhen mikrofon je na levi, na desni pa najdemo tipko za zaklenitev zaslona (za zagon oziroma ugasnitev naprave), tipko za nadzor glasnosti in reži za MicroSD pomnilniške kartice in za kartico SIM.

Po zgledu nekaterih androidnih telefonov najdemo pod zaslonom štiri za dotiki občutljive tipke. Načeloma se še kar dobro obnesejo, njihovo pomanjkljivost pa opazimo takoj, ko napravo komu podamo. Vse prelahko jih je namreč pritisniti po nesreči, saj je dovolj že vsak dotik. Tu nam je Applova rešitev bolj všeč, saj ima iPad le eno tipko, pa še ta je fizične narave. Tipke na Tabu pa po vrsti vodijo do nastavitev, do domačega zaslona, en korak nazaj in hiter skok v iskalnik.

Osnova tablice je seveda njen operacijski sistem, v tem primeru gre za Android v različici 2.2. Marsikdo, med drugim celo vodilni pri velikanu Google, meni, da ta operacijski sistem ni prilagojen za tablične računalnike in tako ni najboljša izbira. Pravijo, da bo po vsej verjetnosti šele različica 3.0 tista prava, ki bo zares zaživela na tablicah. Ampak po igranju s Tabom niti ne razumemo najbolje, zakaj, saj se že 2.2 obnese povsem solidno. Dobro, res se vidi, da je bil mišljen za malo manjše zaslone, saj zavzemajo menuji razmeroma veliko prostora na zaslonu. A to se nam sploh ne zdi slabo, prej nasprotno, saj je delo z njimi lažje. Vmesnik sicer ni povsem klasičen Android, uporabljajo svoj prirejeni vmesnik, imenovan TouchWiz (gre za praktično enak vmesnik kot pri telefonu Galaxy S). Ta je preveden tudi v slovenščino, čeprav so prevodi ponekod nenavadni, mi smo tako raje preklopili nazaj na angleščino. Navduši tudi vgrajen slovenski črkovalnik in slovenski sistem vnosa SWYPE (gre za "risanje" črk po tipkovnici, ki omogoča pisanje daljših besed z le nekaj potegi).

Sicer pa se Android že v sedanji različici na tej napravi obnese skoraj povsem spodobno. Pri tem "skoraj" pridemo do prve resne težave. Kljub zmogljivi strojni opremi (procesor s taktom 1 GHz, 512 MB pomnilnika) naprava enostavno ni dovolj odzivna oziroma tekoča. No, če smo bolj natančni: naprava ni niti približno tako odzivna kot Applov iPad (ki je trenutno edina konkurenca). Podobne težave z odzivnostjo je imel že Samsungov telefon Galaxy S ob izidu.

Ta občutek se nekoliko nadaljuje pri aplikacijah. Da ne bo pomote, tiste, ki so po privzetem vključene, so odlične. Gre namreč za aplikacije, ki so jih pri Samsungu prilagodili za novo napravo. Dober zgled je aplikacija za delo z elektronsko pošto, ki je praktično enaka kot pri iPadu. Zelo dober je tudi koledar, ki se brez težav sinhronizira z Googlovim spletnim koledarjem. Tudi vmesnik za delo z mobilnim telefonom in SMSji je zelo dober (da, Tab je lahko povsem navaden telefon, če nas seveda ne moti, da ob glavi držimo tako veliko napravo). Bistveno slabši pa je bralnik e-knjig, ki vključuje enako grafično impresivno obračanje strani kot Applov iBooks, a je ta učinek počasen in zatikajoč, s tem pa močno pokvari vtis.

Seveda pa imamo na voljo na tisoče aplikacij iz spletne trgovine Android Market. Ta je, v primerjavi z Applovim Appstorom, kot nekakšen divji zahod. V njem najdemo silno veliko odličnih malih brezplačnih programov za še tako čudne zahteve. Primer so medračunalniške komunikacije, kjer hitro najdemo programe, ki podpirajo VPN, Samba, FTP, RDP, VNC, SSH... Vse to si sicer lahko omislimo tudi na iPadu (po možnosti kar v eni aplikaciji), a bomo za to tudi plačali (okoli dva evra, a vseeno). Žal pa so androidne aplikacije skoraj vse po vrsti manj dodelane kot tiste, narejene za Applovo okolje. Bistveno več je hroščev, nezdružljivosti, nestabilnosti. Uporabniški vmesniki so bistveno manj izpiljeni kot pri iPad aplikacijah in zahtevajo več navajanja. Pozna se torej, da nihče ne nadzoruje Androidovega Marketplaca, tako kot Apple počne pri svojem Appstoru. Zavedati se moramo tudi, da trenutno velika večina programov ne podpira Tabove visoke ločljivosti (ker je to pač trenutno edina Androidna naprava s tako ločljivostjo), kar pomeni, da so na zaslonu prikazani z velikim črnim robom. Z redkimi izjemami, ki se znajo povečati prek celega zaslona.

Težava je tudi ta, da v Sloveniji še nimamo dostopa do plačljivih aplikacij za Android. Pravzaprav je seznam držav, kjer tak dostop obstaja, bistveno krajši kot pri Applu. Tako je tudi plačljivih aplikaciji bistveno manj. Načeloma to ne bi bilo slabo, a kaj, ko je brezplačnih, a popolnoma bedastih aplikacij na tone, pogrešamo pa kake zares kakovostne. Primer je iPad (in iPhone) aplikacija Instapaper, ki še nima različice za Android. Seveda je na voljo neuradna aplikacija, ki se poveže s spletnim mestom Instapaper in načeloma počne enako (shranjuje članke iz spleta za kasnejše branje), a je enostavno slabša kot original. Ali pa program za ogled stripov na Androidu (tudi na Tabu), ki nujno zahteva, da imamo nameščeno pomnilniško kartico MicroSD, saj ne more shranjevati stripov v pomnilnik same naprave. Lep zgled so tudi igre, kjer je v Android Marketu na tone nekih kvizov in preprostih iger, kakršne najdemo v spletu v obliki flash. Tako dodelanih iger, kot jih imamo za iPad, tu preprosto ni. Pravzaprav je enako na vseh področjih - trenutno manjka več zares kakovostnih (posledično po vsej verjetnosti tudi plačljivih) programov.

Druga polovica

Kakšna je torej končna ocena trenutno druge polovice trga tabličnih računalnikov? Po našem mnenju gre za dobro napravo, ki pa ima še nekaj težav. Nazaj jo drži tudi stanje z aplikacijami v Android Marketu, kjer manjka nekaj kakovosti. Nekako pa nas tudi ni prepričala velikost naprave. Za resno prenosljivost bi raje imeli v roki kak androidni telefon, ki ga lahko zares pospravimo v vsak žep. Za lenarjenje na kavču pa imamo raje večji iPad. Slednji se zelo dobro obnese tudi v tistih vmesnih situacijah - recimo na kakem krajšem poslovnem potovanju, namesto prenosnika, kjer se nam zdi zaradi velikosti bolj priročen kot Samsungov Tab.

Zadnja stvar pa je še cena naprave. V prosti prodaji bomo za osnovno različico (16 GB) dali celih 750 evrov. Primerljiv iPad velja 620 evrov (najcenejši, brez 3G, pa 500 evrov), resda ne v Sloveniji. Tab bo sicer kmalu na voljo tudi v sklopu naročniških paketov (v Sloveniji tako pri Simobilu kot pri Mobitelu), a se kljub temu zastavlja vprašanje, zakaj plačevati več za manj.

Samsung Galaxy Tab

Kaj: Tablični računalnik z Androidom.

Zaslon: Diagonala 18 cm (7 palcev), 1024 × 600 pik.

Povezljivost: Wlan (802,11 b/g/n), bluetooth (3,0), 2,5G (GSM/GPRS/EDGE), 3G (HSUPA, HSDPA).

Drugo: GPS, kompas.

Masa: 380 g.

Mere: 190 × 120 × 12 mm.

Izdeluje: www.samsung.com.

Cena: 750 EUR v prosti prodaji.

Za: Velikost in teža, na voljo veliko uporabnih programov, povezljivost. Slovenski uporabniški vmesnik in pregledovalnik pravopisa.
Proti: Občasna slaba odzivnost, cena, pomanjkanje nekaterih naprednejših programov, tu in tam površni prevodi v slovenščino.

Pogled s strani: Izpoved Androidovca

Pričujoči prispevek je spisal avtor, ki je zagrizen uporabnik (in lastnik) iPada (in iPod Toucha), zato bo morda dobro, da o Tablici kaj zapišem tudi sam, ki sem zadnje čase zagrizen uporabnik Androidnega telefona (HTC Desire).

Ker sem kar nekaj časa uporabljal tudi Samsungov telefon Galaxy S, lahko brez težav zatrdim, da je Galaxy Tab le in samo povečan Galaxy S. Le da je večji, težji in debelejši (ne premore zelo tankega zaslona Super AMOLED, kot Galaxy S) in se prav enako občasno zatika (recimo med listanjem e-knjig v priloženem programu). Če se med delom s Tabom za trenutek presedete za iPada, je njegova počasnost še toliko bolj izrazita.

Kljub temu je njegova uporabnost naravnost izredna. Za večerno deskanje v fotelju, za branje knjig (z boljšim programom Aldiko), za delo z elektronsko pošto, preizkušeno celo za hitro pisanje (člankov), glede na to, da premore slovenski črkovalnik! In, tudi preizkušeno, za preganjanje dolgčasa na avtobusu.

Vendar žal vsa pohvala izpuhti, ko se spomnite, da zadeva stane 750 EUR (!!), večji in boljši iPad pa kar nekaj manj. Z naročnino bo sicer cenejši, vendar boste v tem primeru plačevali dve naročnini - za telefon in za tablico. Zelo namreč dvomim, da boste Taba uporabljali tudi kot telefon, kot so se z novinarji malce pohecali Samsungovi predstavniki...

Matjaž Klančar

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki