Monitorji LCD so predvsem zaradi manjših mer in nekaterih drugih prednosti skoraj nadomestili klasične monitorje s katodno cevjo. Na voljo je tudi vse več različnih modelov televizijskih sprejemnikov LCD, a se zaenkrat še niso uveljavili v večjem obsegu.
Intelovi procesorji z delovnim imenom Prescott so bili sicer napovedani že lani jeseni, a je zaradi težav pri proizvodnji prvih primerkov njihova predstavitev zamudila kar nekaj mesecev. Novi procesorji so zdaj na voljo, da pa se Intel še ni povsem odpovedal tudi Pentiumom 4 s starim jedrom, priča to, da je hkrati s procesorji Prescott predstavil tudi doslej najzmogljivejše različice procesorjev s starim jedrom Northwood.
Monitorji LCD so izdelki, ki pritegujejo veliko pozornost in so v zadnjem času velik prodajni hit. Izdelovalci zato hitijo s predstavljanjem vedno novih in novih modelov, s katerimi želijo konkurenci odščipniti še kak dodaten košček trga.
Zapis PDF (Portable Document Format) ali, poslovenjeno, "zapis prenosnih dokumentov" je datotečni zapis podjetja Adobe, s katerim naj bi odpravili težave pri izmenjavi dokumentov. Vsakdo pozna neprijetnosti, ki izhajajo iz nezdružljive programske opreme, uporabe različnih pisav, različnih operacijskih sistemov ipd. Čeprav zapis PDF ni brez napak, je veliko pripomogel k univerzalnosti dokumentov. Danes lahko izdelamo elektronski dokument, ki ga bo vsakdo brez večjih težav prebral in natisnil, ohranil pa bo tudi enak videz.
Program Beyond Contacts je namenjen tistim, ki uporabljajo Microsoftov Outlook in ročne računalnike Palm. Omogoča nekaj dodatnih funkcij, ima pa tudi pomanjkljivosti.
Ločljivost največjih monitorjev LCD je ponavadi 1600 × 1200 pik, večje število pik na zaslonu pa je rezervirano za posebne monitorje, katerih diagonala meri več deset palcev. A kljub temu v nekaterih primerih potrebujemo napravo, ki nam ekstremno visoke ločljivosti ponuja že pri dokaj običajnih dolžinah diagonale.
Sprejemniki GPS, v obliki kartic CompactFlash ali kot namenske rešitve za določen model ročnih računalnikov sodijo med bolj priljubljene dodatke. Ogledali smo si Palma, v katerega je GPS že vgrajen. Izdeluje ga eden največjih izdelovalcev teh sprejemnikov.
Letos bo v Sloveniji prvič - če se ne bo spet kaj zalomilo - mogoče dohodninsko napoved oddati elektronsko. Doslej je bila najsodobnejša razpoložljiva oblika uporaba nekaterih programov ali tabel s funkcijami zgolj za izračun.
Bravo CD Publisher podjetja Primera Technology je namenjen razmnoževanju nosilcev CD-ROM in tiskanju nanje.
Meja med pametnimi telefoni in ročnimi računalniki je čedalje bolj zabrisana in nič nenavadnega ni, če izdelovalci iz enega tabora s kakšno napravo to mejo prestopijo. HP je z iPaqi iz družine 6000 predstavil zanimivo kombinacijo obeh svetov, njihov novinec, hw6515, pa naj bi se kosal tudi s čedalje bolj priljubljenimi napravami Blackberry, saj ima vgrajeno tipkovnico.
Sonyjev igralnik PlayStation Portable je bil eden bolj pričakovanih kosov zabavne elektronike na trgu. Naprava, ki je v ZDA in na Japonskem prodajni hit, je namreč evropsko premiero doživela šele prvega septembra, Sony pa je z nekaj tožbami ostro nastopil proti sivim uvoznikom, ki so igralnike v Evropo uvažali iz ZDA.
Po letu in pol smo le dočakali novo različico programa Xara Webstyle, s katerim naj bi tudi začetniki brez težav izdelali profesionalno spletno predstavitev.
Če ne želimo opustiti svojega poštnega predala in bi med množico nezaželenih sporočil radi našli še kakšnega, ki so nam ga poslali prijatelji ali sodelavci, je priporočljivo uporabiti enega izmed protismetnih programov. Taki elektronski smetarji namreč učinkovito odstranjujejo e-poštno navlako, ki nam jo namenijo spletni oglaševalci. Poštne smeti, po angleško »spam«, so vse večja težava, ki izvira predvsem iz možnosti, da reklamno sporočilo pošljemo po elektronski pošti na skoraj neomejeno število naslovov zelo poceni in hitro, česar navadna pošta ne omogoča. In verjetnost, da se naš elektronski naslov prej ali slej znajde v zbirki podatkov, ki jo uporabljajo taki in drugačni oglaševalci, je zelo velika. Možnost, da svoj naslov umaknemo, pa je skoraj nična. Zato zgolj preventiva že dolgo ne zadostuje več.
V novejše ročne računalnike je vgrajen bluetooth. Z njim lahko te računalnike povežemo z ustreznimi telefoni GSM in s tem posredno v internet. Z bluetoothom pa lahko v osnovi počnemo tudi še kaj drugega. Morda pošiljamo datoteke ali pa kar nadzorujemo računalnik oz. program. Dva programa, ki smo ju preizkusili, omogočata natanko to.
Intel že dobro leto, vse od predstavitve prvih procesorjev s podporo hipernitnosti, ni predstavil procesorja za osebne računalnike, ki bi v primerjavi s predhodniki poleg hitrejšega takta imel tudi izboljšano jedro. Zaradi zamude procesorjev z 90-nanometrskim jedrom je tako ostal brez novosti, ki bi ob na novo predstavljenem AMD Athlonu 64 služil kot novo orožje iz Intelovega tabora. Praznino je zapolnil Pentium 4 z dodatno oznako »Extreme Edition«.
Podjetje Wolfram Research je z novo, peto različico Mathematice praznovalo petnajst zelo uspešnih let najbolj priljubljenega simboličnega računskega orodja. Kot kaže, pa bo njihov izdelek postal pomemben tudi na numeričnem področju.
X5150 in P3150 sta oznaki večnamenskih pisarniških naprav, ki so jih pred kratkim predstavili v Lexmarku. Obe združujeta v eni napravi brizgalnik, ploski optični bralnik in kopirni stroj, dodatna programska oprema pa lahko napravo izkorišča tudi kot faks, ki pa ne more delovati neodvisno od računalnika (vanj mora seveda biti vgrajen faks/modem).
Doslej je veljalo, da je Sony Ericssonov P800 najzmogljivejši križanec med mobilnim telefonom in ročnim računalnikom, saj je najbolje združeval lastnosti in prednosti obeh naprav. Zdaj ga je njegov naslednik dovolj prepričljivo prekosil.
Nokia je ponudila telefon z oznako 6600, ki bo v njihovi ponudbi nadomestil že več kot leto dni star model 7650.
Programi za PocketPC so, če se seveda držimo pravil in za programsko opremo plačujemo, ponavadi plačljivi. Še tako enostaven in preprost pripomoček je navadno na voljo za nekaj dolarjev, medtem ko je preizkusna različica časovno ali funkcionalno omejena. Je pa tudi nekaj uporabnih programov, ki so povsem zastonj.
Microsoft je v operacijski sistem Windows z vsako različico vgrajeval vse več namenskih programov - od spletnega brskalnika Internet Explorer prek poštnega odjemalca Outlook Express do predvajalnika večpredstavnih vsebin Media Player. Drugim izdelovalcem programske opreme to seveda ni bilo všeč, saj uporabniki Oken niso bili "prisiljeni" kupovati njihovih programov, ampak so lahko uporabili brezplačno Microsoftovo rešitev. Tako izkoriščanje monopola na trgu programske opreme so preganjali tudi pravosodni organi, a z omejenim uspehom. Microsoft se je posluževal trikov: na namizju in v menuju Start na primer ni bilo bližnjice do programa Media Player, čeprav je bil nameščen.
Ena izmed (težjih) nalog skrbnikov računalniških omrežij in sistemov je nadzor nad nameščeno programsko opremo in postavitvijo računalnikov. Obstajajo zelo dobri in praviloma tudi zelo dragi namenski programi (Microsoft SMS server itd.), ki nam tovrstno delo olajšajo in avtomatizirajo. Če pa ni dovolj sredstev za nakup tovrstnih programov, si lahko pomagamo z odprtokodnimi rešitvami, ki jih razvijajo navdušenci. Ena takih je Windows Inventory, ki je plod izkušenj sistemskega administratorja iz Avstralije Marka Unwina.
V svetu digitalnih projektorjev že kar lep čas obstajajo tudi modeli, ki se ponašajo z zelo majhnimi merami in težo. Kar precej smo jih že preizkusili, a z Infocusovim ultra-lahkim modelom LP120 se le stežka kateri kosa. Trdno ohišje iz magnezijeve zlitine je oblikovano dokaj nestandardno, saj je razmeroma široko, a zato precej manj globoko. Z nekaj več kot petimi centimetri višine, devetimi centimetri globine in 24 centimetri širine ga je tako mogoče zlahka nositi tudi v manjši torbici (recimo poleg prenosnega računalnika). Zaradi širine je projektor nekoliko bolj stabilen, kot je to primer pri večini najmanjših projektorjev. Teža ne dosega niti kilograma.
Longhorn, naslednja različica Oken, je bila najavljena že leta 2001, še preden je luč sveta uradno ugledal Windows XP. Na voljo naj bi bila leta 2004, "sedaj pa menda čisto zares" leta 2006; pod imenom Windows Vista. Takoj po uradnem poimenovanju je Microsoft razvojno različico beta 1 prepustil v preizkus razvijalcem in novinarjem. Preizkusili smo 32-bitno različico, čeprav je Vista na voljo tudi s 64-bitnimi ukazi.
O tem, da je treba za pridobitev priključka ADSL pri nas obvezno kupiti tudi priključek ISDN (in zakaj), je bilo prelitega že veliko črnila. Ostaja dejstvo, da je to bila tržna (in seveda monopolistična) poteza Telekoma, ki je s tako vezano prodajo financiral posodobitev svojega omrežja. Tehničnih razlogov za to namreč ni, saj lahko ADSL deluje tako prek navadnih (t.i. POTS) in ISDN priključkov, le naprave (modemi) morajo biti prilagojene enemu ali drugemu (t.i. ADSL modemi A so prilagojeni analogni telefoniji in zavzamejo večji frekvenčni pas in bi ob priklopu na ISDN omrežje povozili govorni del spektra). Kot kaže, bo septembra tega končno konec, že danes pa lahko tovrstno storitev kupimo pri SiOLu. Zakaj le pri SiOLu? Protekcija seveda, ki pa je tokrat povezana z denarjem in ne z znano Telekomovo birokracijo. Za kaj takega mora namreč ponudnik ADSL imeti v lasti lastne DSLAMe (dostopne točke za priklop uporabnikov ADSL), postavljeni pa morajo biti v kolokaciji v Telekomovih prostorih. SiOL to menda ima in to po vsej Sloveniji (kako jih je "kupil", je pa verjetno že druga zgodba).
VMware Workstation je v peti različici še boljši kakor doslej, navidezni računalniki pa znajo v novem okolju početi že domala vse tisto, kar znajo operacijski sistemi početi na goli "železnini". Nadgradnja je še posebej zanimiva za tiste, ki preizkušajo delovanje računalnikov in programov ob različnih pogojih delovanja.
Program Acrobat je za podjetje Adobe zelo pomemben, zato nenehno dodajajo nove zmožnosti in lastnosti, ki širijo njegovo namembnost in uporabnost. Sedma različica prinaša zanimive novosti, zlasti pri skupinskem delu in integraciji v druge programske pakete. Pa tudi lepo presenečenje - od nedavnega je na voljo s slovenskim uporabniškim vmesnikom.
Adobov Photoshop razveseljuje (in jezi) svoje uporabnike že petnajst let. Uporabljajo ga tako amaterski kot profesionalni uporabniki. Novo različico, že deveto po vrsti, so pri Adobu poimenovali Photoshop CS2. Poleg nove številke v imenu prinaša nova različica nekaj zelo uporabnih orodij in izboljšav, ki koristijo pri obdelavi digitalnih fotografij. Kot novost pa mu družbo delata program Adobe Bridge in dodatek Camera Raw 3.1.
Na enem najbolj razvitih telekomunikacijskih trgov - slovenskem - imamo le enega ponudnika UMTS, a je začel uradno delovati med prvimi na svetu. Sicer "predkomercialno" in ne brez manjših težav, a vendarle. Uporabnikom v prestolnici in na njenem letališču so tako na voljo vse storitve tretjega rodu, med letom pa naj bi jih dobili še v drugih mestih. Tehnološko gledano, je UMTS znaten korak naprej in predvsem odpira dodatno frekvenčno območje, zraven pa ponuja še hiter prenos podatkov, videotelefonijo in izboljšane lokacijske storitve. Čas bo pokazal, ali si uporabniki vsega tega tudi res želijo. Glede na velike finančne vložke v UMTS po vsem svetu bržkone ni pričakovati neuspeha tretjega rodu, se bodo pa najbrž morali v oddelkih za trženje še precej potruditi, da bodo uporabniki odkrili vse prednosti te storitve.
Ko je nastajal ta članek, je Mobitel ponujal zgolj en mobilni telefon UMTS, Motorolo A835. Pri uvozniku Nokie, Telerayu, nam je uspelo dobiti tudi Nokio 7600, Mobitel pa nam je posodil testni aparat Nokia 6650, ki ga uporablja za preizkušanje lastnega omrežja.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
