Apple in Intel z roko v roki

Objavljeno: 8.12.2005 11:05 | Avtor: Vlado Robar | Kategorija: Preizkusi | Revija: November 2005

Pri Applu se bo zgodovina spet pisala od začetka. Junija je v San Franciscu na konferenci za razvijalce Applov šef Steve Jobs oznanil, " ... da govorice držijo". Apple je ves čas razvoja novega operacijskega sistema Mac OS X poleg "običajne" različice za Mace potihem razvijal tudi različico, ki je tekla v računalnikih z Intelovim procesorjem. Projekt je bil znan pod kodnim imenom Marklar. Po petih letih molka in le občasnih govoric so v Applu popolnoma presenetili in objavili, da bodo med letoma 2006 in 2007 opravili popoln prehod s strojne osnove PowerPC na Intelovo osnovo x86. Takoj po konferenci so razvijalci za 1000 dolarjev lahko kupili komplet za prehod (Developers Transition Kit). Ta vsebuje razvojno različico okolja Mac OS X 10.4 za Intel (tako imenovani OSX86), v ceno pa je vštet tudi enoletni najem ustreznega računalnika - tj. Maca s procesorjem Pentium 4 pri taktu 3,6 GHz (priljubljeno imenovanega Mactel).

Klik jabolčnega menuja About this Mac izda, da imamo opravka s sistemom na Intelovi strojni osnovi.

Apple je takoj dal jasno vedeti, da ne bo dovolil, da bi Mac OS X tekel na navadnih pecejih. V sistem je vgrajena podpora Infineonovemu čipu TPM (Trusted Platform Module). To pomeni, da lahko v Applu nadzirajo, na katerih računalnikih bo OS X lahko tekel in na katerih ne. In glede na to, da kalifornijski velikan zasluži večino svojega cvenka s prodajo strojne opreme, izida ni bilo težko predvideti - Apple želi biti edini, ki bo zalagal trg z Macteli. Toda poznavalci so zatrjevali, da je samo vprašanje časa, kdaj bodo hekerji zlomili zaščito in omogočili delovanje OSX86 tudi na "navadnih" pecejih (nekateri so celo špekulirali, da je to del Applove strategije, ki bo pripomogla k še večji priljubljenosti OS X). Niso se zmotili. Že po nekaj tednih so se v spletu razširila poročila, ki so potrjevala te napovedi. V omrežjih za izmenjavo datotek so se znašle diskovne slike sistema OSX86, s katerimi je pogumni uporabnik lahko bolj ali manj zapleteno na peceju pognal OSX86. Med spletišči z obilico informacij o postopku nameščanja vodi OSX86 Project (www.osx86project.org).

Program System profiler izda podrobnosti o Mactelovi strojni in programski opremi. Večina programov je že prilagojena Intelovim procesorjem.

Tudi v Monitorjevem laboratoriju smo preizkusili različico OS X za Intel in prvi vtisi so več kot vzpodbudni. Izbrali smo možnost, ki je najmanj destruktivna in omogoča dvojni zagon v računalniku, v katerem so že nameščena Okna. Uporabili smo računalnik s procesorjem Pentium 4 s taktom 2,8 GHz in 512 MB pomnilnika, zvočno kartico AC97 in (integrirano) grafično kartico Intel GMA 900. S programom PartitionMagic smo zmanjšali velikost okenskega razdelka za 7 GB in z Microsoftovim programčkom diskpart ustvarili nov razdelek (tipa AF). Sliko operacijskega sistema, ki je velika 6 GB, smo prenesli na ta razdelek. V korensko mapo okenskega razdelka smo prepisali datoteko chain0, ki poskrbi za zagon OSX86 z razdelka Tiger-x86 pri zagonu z okenskim zagonskim programom (bootloaderjem). Po vnovičnem zagonu nam preostane le, da z zagonskega menuja izberemo Mac OS X 86, in kmalu se prikaže znani zaslon z Applovim logotipom. Čas zagona je res kratek in primerljiv s tistim pri hitrih Applovih delovnih postajah. Namizje skoraj z ničimer ne nakazuje, da smo pognali OS X v peceju. Okolje je enako okolju Mac OS X 10.4 - Tiger, ki smo ga opisali v poletni številki naše revije. Ostro oko pa v datotečnem brskalniku Finder odkrije med lastnostmi programov vrstico - arhitektura: Intel, PowerPC. Gre za tako imenovane debele izvršne datoteke (fat binary), ki so prevedene tako, da tečejo na obeh strojnih osnovah. Podobno pot je Apple ubral že pri zamenjavi arhitekture 680x0 s PowerPC. Praktično vsi programi, ki jih dobimo skupaj z operacijskim sistemom, so optimizirani za Mactel (od drobnih pomožnih programov do starih znancev iTunes in iPhoto).

Eden najpomembnejših delov okolja OSX86 je sistem Rosetta. Ta omogoča poganjanje programov, ki so napisani za osnovo PowerPC, tudi na računalnikih z Intelovo osnovo. S tem se je Apple zavaroval pred odvisnostjo od programerskih hiš oziroma pomanjkanjem programske opreme za Mactele, ko se bodo znašli na prodajnih policah. Rosetto smo dodobra preizkusili. Namestili smo kopico programov, od Microsoftovega Officea 2004 za Mace prek Nortonovega Antivirusa 10 do najnovejše različice iTunes (5.01). Vsi programi, tudi Antivirus, so delovali hitro in brez težav. Celo nekateri sistemski programi, s katerimi prilagajamo način delovanja okolja OS X svojim potrebam, se niso pustili zmotiti. Med drugim nam je uspelo preizkusiti tudi novi predvajalnik iPod nano. Seveda pa prav vse ne deluje, kot bi pričakovali, še posebej, ker smo uporabljali računalnik, ki ga Apple ni "odobril"; poleg tega to vendarle ni končna različica sistema. Zato se večkrat pripeti, da sistem "zmrzne", tega pa na Macih, resnici na ljubo, nismo vajeni. Opozoriti velja tudi, da sistem seveda ne zmore prepoznati vse množice strojne opreme, ki jo danes najdemo v PCjih. Tako nam OSX86 v računalniku z osnovnim vezjem nForce 4 in procesorjem Athlon 64 ni uspelo namestiti. Najprej se je nalaganje ustavilo pri gonilniku za firewire, ko smo tega v BIOSu izklopili, pa je nagajal diskovni vmesnik SATA (oz. gonilnik zanj). Tega seveda nismo mogli izklopiti.

Takoj junija je Apple izdal novo različico razvojnega orodja Xcode 2.1, ki omogoča izdelavo programov za OSX86. Programerji so se podvizali in v spletu najdemo obilico programov, ki so napisani za novo okolje. Preizkusili smo brskalnik Firefox in poštni odjemalec Thunderbird. Med temi programi je tudi Xbench, ki je namenjen preizkušanju hitrosti delovanja Macov. Nepopoln preizkus (izpustili smo preizkušanje grafičnih načinov OpenGL in QuartzGraphic, ker teh naš Mactel ni podpiral) smo pognali na našem peceju in namerili 20,8 točke, skoraj enak rezultat pa smo dobili tudi pri enakem naboru preizkusov s "pravim Macom", prenosnikom iBook G4 1.4 GHz. Pri večini preizkusov je bil Mactel celo precej hitrejši, težave je imel le pri preizkušanju hitrosti procesorja, saj Pentium nima "vektorske" procesorske enote Altivec oziroma Velocity Engine. Xbench očitno nesorazmerno veliko utež pri tehtanju rezultatov namenja računanju s to enoto.

Kakorkoli že, domnevamo, da bodo dobrega pol leta, kolikor imajo v Applu še na voljo, dodobra izkoristili in naredili kombinacijo strojne ter programske opreme, ki bo posekala vse, česar smo bili doslej vajeni na Macih. Skoraj zagotovo bo "uradno" sistem OSX86 na voljo le za računalnike, ki jih bo prodajal Apple, z enako verjetnostjo pa lahko pričakujemo, da bodo hekerji omogočili delovanje OSX86 tudi na navadnih, generičnih pecejih. Večina uporabnikov bo najbrž posegla po Applovih izdelkih, saj bodo poleg večje zanesljivosti omogočali boljšo strojno združljivost z dodatno strojno opremo. Tisti, ki ljubijo izzive ali celo znajo pisati gonilnike, pa bodo bržkone ubrali drugo možnost.

Apple OSX86 (Mac OS X 10.4)

Kaj: Razvijalska različica Applovega operacijskega sistema za računalnike z Intelovim procesorjem.

Zahteve: 256 MB pomnilnika, 6 GB diska.

Izdeluje: Apple, www.apple.com.

Za: Hitrost, podprto delovanje večine starih programov (Rosetta).

Proti: Ni podprta vsa strojna oprema.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki