Prehod na 90-nanometrske tranzistorje v procesorjih se Intelu ni najbolj posrečil. Procesorji Pentium 4 in Pentium D so kvečjemu primerljivi ali celo manj zmogljivi od konkurenčnih izdelkov po isti ceni, pri čemer Intelov P4 porabi neprimerno več energije in se med delovanjem zato precej bolj greje od primerljivega AMD Athlona 64.
USB flash pomnilnikom oz. USB ključem, kot jim "ljubkovalno" rečemo, je uspelo to, kar so poskušali številni izdelovalci pomnilniških nosilcev: v osebnih računalnikih so nadomestili disketne enote. Čedalje večja zmogljivost ključev pa danes pomeni, da lahko s seboj poleg dokumentov nosimo tudi programe, z vsemi nastavitvami in dodatki.
Dandanes skoraj ni več računalnika, ki ne bi imel vgrajene zapisovalne enote. Prednjačijo CD zapisovalniki, ki pa jih v zadnjem času, predvsem zaradi dostopnih cen, uspešno nadomeščajo enote DVD. Za delo z zapisovalniki potrebujemo primerne programe, ki jih je na trgu kar nekaj. Dva med njimi, Easy Media Creator 7.5 (EMC) in Nero Premium 7.0, smo si podrobneje ogledali in preizkusili. Pri obeh gre za nekakšen paket "vse v enem", ki obsega kar nekaj programov in orodij.
Core Force je osebni požarni zid, ki ga namestimo v osebni računalnik. V tesni povezavi s sistemskim okoljem budno pazi na vse dostope do datotek, na dostop do podatkov v registru in nadzoruje vse vrste omrežnih povezav.
Prezgodaj bi bilo sicer trditi, da se videokasete dokončno poslavljajo, a vse več je videokamer, ki video shranjujejo na plošče DVD, pomnilniške kartice in v zadnjem čase tudi na (računalniške) diske. Preizkusili smo dva JVCjeva modela, GZ-MC500, ki snema na mikrodiske, in GZ-MG70 z vgrajenim 30 GB diskom.
Ker se količina podatkov (računalniških, pa tudi sicer) vsako leto povečuje, moramo upravitelji poleg dodajanja/menjave diskov poskrbeti tudi za ustrezno varnostno kopiranje in arhiviranje podatkov. Tračne enote so še vedno zelo priljubljena, včasih celo edina možna izbira.
Digitalni fotoaparati za domačo rabo so skoraj iztrebili analogne. Ti boj za obstanek izgubljajo tudi zaradi bistveno dražje uporabe. Pri digitalcih namreč številne slike pustimo kar v elektronski obliki, za razvijanje pa ne potrebujemo ne filma niti obiska foto studia. A kaj storiti, ko želimo fotografije takoj?
Pri vsakdanjem delu z računalnikom velikokrat naletimo na težavo, kako uporabnikom učinkovito predstaviti zmožnosti programa ali jim pomagati pri reševanju težav, na katere so naleteli pri delu z njim. Predvsem ob stiku z množico uporabnikov se pogosto zgodi, da venomer razlagamo isto. To je utrujajoče, časovno potratno in drago. Ena izmed zanimivih rešitev je izdelava predstavitve v obliki filma, ki ga uporabnik sam požene in mu omogoča, da korak za korakom sledi navodilom, pri tem pa tudi aktivno sodeluje.
Ponudba telefonov USB, namenjenih pogovoru prek omrežij VoIP, kot je Skype, raste s priljubljenostjo teh servisov. Trg je očitno postal dovolj velik, da se bodo nanj podala tudi bolj uveljavljena imena med izdelovalci omrežne opreme.
Za Harmony 525 (520 v ZDA) pravijo, da je prvi daljinec, ki ga je razvil Logitech, odkar je odkupil podjetje Harmony. Ima nekaj lastnosti, po katerih se razlikuje od drugih (enega smo preizkusili aprila 2005) - prva je zunanji videz. Namesto zaobljenega in težkega daljinca dobimo v roke eleganten štirioglat, a tanek upravljalnik, ki je spodaj nekoliko debelejši, morda prav zato, da lepo zdrsi v roko.
Program EarthViewer, ki ga je leta 2003 splovilo podjetje Keyhole, je pokazal, da je "igranje" s satelitskimi posnetki Zemlje lahko tudi zabavno. Žal je šlo za plačljivo storitev, zato ni doživela večje priljubljenosti. Lani pa je podjetje Keyhole kupil Google in rodil se je Google Earth, brezplačen sodobnik EarthViewerja, ki mu je kmalu sledil še konkurent, NASA World Wind.
Večpredstavni predvajalniki z zaslonom LCD niso več nobena novost. Tudi tajvanska navzočnost na tem področju je že stalnica. Novo pa je, da se je za vstop na to področje odločil tak velikan, kot je Sony. Njegov prvi poskus kombiniranega predvajalnika DVD+DivX priča o veliki želji, da bi si odrezal svoj kos pogače, kaže pa tudi na velike začetniške težave. Za kontrast smo mu postavili ob bok popolnoma drugače zasnovan predvajalnik tajvanskega podjetja PQI.
Ne glede na to, za koliko se je povečala zmogljivost povprečnega diska v zadnjih desetih letih, so se take in drugačne potrebe po diskovnem prostoru še bolj povečale. Še vedno velja pravilo, da vsak disk prej ali slej postane premajhen, na koncu pa raziskujemo in iščemo, kam nam je izginil dragoceni prostor. Vse skupaj je bolj aktualno tam, kjer več uporabnikov uporablja isti računalnik, ali pa če želimo hitro ugotoviti, kateri uporabnik nam je nasmetil strežnik.
Po pol leta preizkušanja je Si.mobil končno pripravil svojo ponudbo za storitev mobilne elektronske pošte in zraven ponudil najnovejši model BlackBerryja. Prvi BlackBerry, ki smo ga preizkusili spomladi, je namreč uporabljal mobilkomovo kartico, saj pri Si.mobilu še niso imeli pripravljene celotne podpore.
Od prvih skromnih začetkov uvajanja sestavnih delov fotoaparatov v mobilne telefone, ki jih je nekdanji urednik Monitorja opisal z besedami: "Nazadnje so vgradili vanje mikroskopsko lečo in droben čip in to poimenovali fotoaparat," so se stvari navidezno spremenile. Zdaj je pravzaprav na trgu le še malo telefonov, ki nimajo fotoaparata, nekatere pa skušajo izdelovalci celo prodati kot nadomestke za prave digitalne fotoaparate. Pravzaprav so fotoaparati v mobilnih telefonih zdaj že bolj razširjeni kot fotoaparati brez telefona in Nokia je kot največji izdelovalec telefonov tudi med največjimi izdelovalci fotoaparatov. Izbrali smo osem mobilnih telefonov štirih različnih izdelovalcev, ki jih promovirajo predvsem zaradi njihovih fotografskih zmogljivosti, si posebej ogledali njihove fotografske zmožnosti, a jih ocenili prizanesljivo, saj so vendarle samo - telefoni.
Vprašajte se, kaj najbolj sovražite. Verjetno se bo nekje zelo pri vrhu seznama znašlo čakanje v vrstah. Temu neproduktivnemu početju se skušamo kar najbolj izogibati. Področje, na katerem tako izogibanje še pred nekaj leti ni bilo mogoče, je bančništvo. Ob hitrem napredku interneta in tehnologij za varno poslovanje pa je večina bank popustila in vpeljala sisteme za poslovanje na daljavo. Plačevanje položnic se s tem sicer ni spremenilo v užitek, je pa postalo vsaj malce bolj znosno. Če spotoma ugotovite, da so vam predčasno nakazali znesek, ki naj bi prispel šele čez mesec dni, pa boste še toliko bolj zadovoljni. Tokrat smo si ogledali e-bančne aplikacije, namenjene občanom. Bančništvo za pravne osebe bomo obdelali ob kaki drugi priložnosti.
Živimo v potrošniški družbi in kar nekako smo se že navadili na to, da nas podjetja in prodajalci z vseh koncev zasipajo s ponudbami izdelkov, ki so vedno (naj)boljši in jih moramo, če želimo v korak s časom, nujno kupiti. Novi avtomobili, nove obleke, ne nazadnje novi računalniki. Trženje ali način prodajanja izdelkov, ki jih je na trgu že tako ali tako preveč in se med seboj komajda razlikujejo, je postalo že prava mala znanost. O tem, kako podjetja poudarjajo in "prilagajajo" določene lastnosti računalnikov in različnih strojnih delov, pa smo v tej rubriki že večkrat pisali.
V vsesplošni poplavi digitalnih fotoaparatov, ki so v zadnjem času po levi in po desni prehiteli klasične fotoaparate, marsikateri od še svežih digitalnih fotografov pozablja na zadnji korak, ki je bil včasih samoumeven - na razvijanje. Večina fotografij, posnetih z digitalnim fotoaparatom, nekaj časa preživi na disku računalnika in morda konča svojo pot zapečena na kakšnem "obstojnem" nosilcu, kot je na primer CD ali DVD. Na žalost pa se marsikateri fotograf ne zaveda, da to ni ravno najprimerneje za shranjevanje fotografij. Verjetno se sprašujete, zakaj? Ste morda poskusili odpreti kak starejši zapisljivi CD? No, pred kratkim se je tudi nam zgodilo, da je zbirka datotek MP3, ki je bila na CD zapisana s takrat najmodernejšim zapisovalnikom z dvakratno hitrostjo pisanja, na najnovejšem bralniku DVD neberljiva. Čeprav naj bi ta bralnik bral vse, tudi najstarejše formate CD nosilcev. Sedem let star zapis je enostavno postal neuporaben. Kako bi bili šele razočarani, ko bi na tako "varen" CD shranili fotografije s poročnega potovanja ali na primer praznovanja stričevega srečanja z Abrahamom? Tega bi se novodobni fotografi morali še kako zavedati.
Creative Labs je izdelal vrhunsko zvočno kartico, ki ima procesor DSP z več kot 51 milijoni tranzistorjev. Ta po računski zmogljivosti prekaša vse tekmece in najbrž tudi marsikateri "generični" Intelov procesor. Toda ali lahko vso to procesno moč izkoristimo tudi v praksi?
"Razdelilnike" KVM (keyboard, video, mouse) gotovo pozna vsak upravitelj, ki nadzoruje več kot en ali dva strežnika. Zamisel je preprosta - zakaj bi imel vsak svojo tipkovnico, monitor in miško, če pa strežniki čisto lepo delujejo tudi brez njih in vso to navlako potrebujemo le za krajevni nadzor. Strežnike torej priklopimo na razdelilnik KVM, tega pa na en sam komplet monitorja/tipkovnice/miške.
Največja odlika tandema tv - videorekorder je bila (no, ali pa je še...) to, da je imel slednji vgrajen svoj sprejemnik (tuner) in je bilo zato mogoče na kaseto snemati čisto drug program, kot smo ga ravno v tistem trenutku gledali po televiziji.
Podjetje T2 je med internetnimi odvisneži v Sloveniji gotovo eno najbolj omenjanih v zadnjem času. Obljublja namreč, da bo do uporabnika po telefonskih paricah (žicah) speljalo nekajkrat širše "pipe", kot dosedanji ponudniki ADSL, in to za enako ali celo manj denarja. Uporabniške zahtevke so začeli zbirati 1. oktobra, vendar so bili prvi uporabniki dejansko priklopljeni šele sredi novembra. Med njimi smo bili tudi mi.
Dolgoletni bralci naše revije zagotovo še pomnijo, kaj je pred kakimi desetimi leti pomenilo ime U.S. Robotics na področju analognih modemov. Kasneje je podjetje in prepoznavno znamko pogoltnil 3Com, hkrati pa je nastopil tudi počasen, a neizbežen zaton analognega načina povezovanja prek telefonske parice. Danes se ime U.S. Robotics vrača na trg z linijo izdelkov za brezžično povezovanje Wi-Fi.
Zdaj, ko so zapisovalniki DVD že zelo vsakdanji del strojne opreme, ne čudi, da je tudi programov, ki so namenjeni izdelavi video DVDjev, "kot listja in trave". Pa vendar so ti izdelki primerni le za najmanj zahtevne domače uporabnike, njihove zmogljivosti pa stojijo in padejo na t. i. "čarovnikih". Če nam ti niso dovolj, temveč bi radi svoj izdelek še dodatno uredili in okrasili, bo treba poseči po zmogljivejših (in dražjih) izdelkih. Eden takih je Sonicov DVDIt, ki je zdaj na voljo že v šesti različici.
Tudi najnovejši monitorji LCD imajo v primerjavi s katodniki še vedno slabši odzivni čas. Večina uporabnikov razlike pravzaprav ne opazi, najzahtevnejši igričarji pa so vendarle raje posegali po zaslonih s katodno cevjo.
Pri Applu se bo zgodovina spet pisala od začetka. Junija je v San Franciscu na konferenci za razvijalce Applov šef Steve Jobs oznanil, " ... da govorice držijo". Apple je ves čas razvoja novega operacijskega sistema Mac OS X poleg "običajne" različice za Mace potihem razvijal tudi različico, ki je tekla v računalnikih z Intelovim procesorjem. Projekt je bil znan pod kodnim imenom Marklar. Po petih letih molka in le občasnih govoric so v Applu popolnoma presenetili in objavili, da bodo med letoma 2006 in 2007 opravili popoln prehod s strojne osnove PowerPC na Intelovo osnovo x86. Takoj po konferenci so razvijalci za 1000 dolarjev lahko kupili komplet za prehod (Developers Transition Kit). Ta vsebuje razvojno različico okolja Mac OS X 10.4 za Intel (tako imenovani OSX86), v ceno pa je vštet tudi enoletni najem ustreznega računalnika - tj. Maca s procesorjem Pentium 4 pri taktu 3,6 GHz (priljubljeno imenovanega Mactel).
Applov predvajalnik digitalne glasbe iPod je trdno ustoličen na prestolu najbolj zaželenega tovrstnega izdelka na svetu. Po dobrem letu in pol na prodajnih policah odhaja v pokoj model mini. Nadomestil ga je iPod nano, v katerega je namesto diska vgrajen kar pomnilnik flash.
Nova tehnologija prodira vsepovsod, počasi celo še v ne tako dolgo tega zaprte in zatohle učilnice. Prav predavateljem in slušateljem je namenjen izdelek oziroma paket, ki bi si ga zaradi novega in zanimivega pristopa k poučevanju marsikateri učitelj želel imeti v predavalnici.
Največja odlika tandema tv - videorekorder je bila (no, ali pa je še...) to, da je imel slednji vgrajen svoj sprejemnik (tuner) in je bilo zato mogoče na kaseto snemati čisto drug program, kot smo ga ravno v tistem trenutku gledali po televiziji.
Applovi prenosniki iBook za kupce s plitvejšimi žepi so pred poletjem doživeli vnovično pomladitev. Novi modeli sicer razen hitrejšega takta procesorja ne ponujajo pretresljivih novosti, a si Apple kljub drugačni strojni osnovi ne more privoščiti zaostajanja v vojni med prodajalci prenosnikov.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
