Giganti za podatke

Razvoj diskov, vsaj če spremljamo njihove zmogljivosti, je v zadnjem času počasnejši kot pred nekaj leti. Vzrok za to je tudi čedalje večja priljubljenost diskovnih polj RAID, tako da je odločitev za več manjših diskov pogosto smotrnejša. Kljub temu bolj ali manj vsa podjetja že ponujajo diske z zmogljivostjo do pol terabajta.

Porazdelitev prodanih diskov po vlogi, ki jim je namenjena

500 GB se sliši neznansko veliko, še posebej, ko pomislimo, da gre za diske, namenjene osebnim računalnikom in ne strežnikom. Vendar že danes nekateri uporabniki zasedejo še več kot toliko. Kombinacija filmov, glasbenih datotek in slik, posnetih z digitalcem s tipalom visoke ločljivosti, nekaj dela in urejanja z video programi, pa je disk poln.

Resnici na ljubo podatki, ki so shranjeni na disku, niso varni. Diski, kljub temu da imajo po navedbah izdelovalca v povprečju nekaj sto tisoč ur življenja do prve napake, namreč pogosto odpovejo poslušnost. Določeni sektorji postanejo neberljivi, zaradi nenadnega nihanja napetosti odpove elektronika... načrtov za katastrofo je precej, rezervnih kopij pa seveda nihče ne dela dovolj pogosto.

Rast trga diskov leta 2005 glede na leto 2004

Odgovor za to so diskovna polja RAID. Če smo še do nedavna diskovna polja uporabljali le v strežnikih, danes že vsaka nekoliko zmogljivejša osnovna plošča omogoča vsaj postavitev polja RAID 0 (ki sicer ni nič bolj varno, je pa hitrejše od samostojnega diska) in RAID 1, najdražji modeli pa, brez dodatnega krmilnika, že ponujajo tudi podporo poljem RAID 5. V prihodnje bo verjetno čedalje več uporabnikov posegalo po taki zaščiti in/ali pohitritvi delovanja diskov v računalniku, tako da se bo težišče še bolj pomaknilo k več manjšim diskom namesto enega velikega. Izdelovalci diskov na tovrstne uporabnike že resno računajo, tako da jih je večina že predstavila zmogljivejše različice svojih diskov, namenjenih prav postavljanju polj RAID. Western Digital tako ponuja tudi različico diskov RAID Edition, ki naj bi jih odlikovala predvsem večja zanesljivost pri močnejših in daljših obremenitvah, podobno pa ponuja tudi Seagatova družina NL35.

Hitachi Deskstar 7K500

Le nekaj izdelovalcev

Na trgu diskov že precej let nastopa le nekaj istih podjetji, tu in tam pa se zgodi, da se kateri izmed izdelovalcev usmeri predvsem na nišne trge (npr. Fujitsu), spet druge prevzame kateri izmed konkurentov (Quantum). V zadnjih letih je bil trg diskov za namizne računalnike razdeljen med štiri podjetja: Hitachi, Maxtor, Seagate in Western Digital, z manjšimi tržnimi deleži pa jim sledijo izdelovalci, kot sta Samsung in Excelstor. Pred koncem lanskega leta se je stanje na trgu spremenilo. Seagate je za 1,9 milijarde dolarjev v lastnih delnicah prevzel Maxtor in se tako utrdil na prvem mestu med izdelovalci diskov. Razvoj novosti je namreč drag, dobički na posamezno enoto pa so zaradi hude konkurence majhni. Seagate si tako od združitve ne obeta večjega tržnega deleža, temveč računa predvsem na boljšo izkoriščenost proizvodnih linij in racionalizacijo stroškov razvoja in proizvodnje.

Maxtor Diamondmax Plus 9

SATA II

Novi modeli diskov (in krmilnikov) se ponašajo z vmesnikom SATA II, ki ponuja dvakrat večjo hitrost prenosa podatkov, se pravi 300 MB/s. Resnici na ljubo noben disk ne izkoristi tako hitrega vodila: hitrosti branja in pisanja pri najzmogljivejših diskih dosega okoli 70 MB/s. Prednost novega vodila bodo tako izkoristili le tisti, ki bodo postavljali diskovna polja RAID z večjim številom diskov. Razlike so tudi v priključkih, pri čemer so novi in stari kabli med seboj seveda združljivi. Priključki SATA II imajo majhen zatič, ki prepreči, da bi se kabel nehote snel. Glede na izkušnje z nekaterimi kabli in priključki SATA gre za zelo uporabno novost, ki omogoča, da računalnik z manj skrbi prenašamo naokoli.

Seagate Barracuda 7200.9

Kaj smo preizkusili

Pri preizkušanju smo primerjali tri paradne konje: Hitachijev Deskstar 7K500 500 GB, Seagate Barracuda 7200.9 500 GB in Western Digital Caviar SE16 WD4000KD z zmogljivostjo 400 GB. Diske smo priključili na osnovno ploščo s sistemskim naborom nForce4, ki vključuje tudi krmilnik SATA II. Na vseh diskih smo naredili razdelek (particijo), ki je zasedal celotno zmogljivost diska. S programom Winbench 99 2.0 podjetja Ziff Davis smo najprej izmerili dostopni čas diska, nato pa disk preizkusili še na dveh testih: Business Disk Mark prikaže zmogljivost diska pri poganjanju poslovne programske opreme, HE Disk Mark pa pri preizkušanju simulira delovanje nekoliko zahtevnejše večpredstavne programske opreme. Za preizkus hitrosti zapisovanja velike količine zaporednih podatkov pa smo uporabili DBench32, s katerim smo na disk petkrat zapisali in prebrali 500 MB veliko datoteko. Tehnične značilnosti in rezultati meritev so zbrani v tabeli, trojici novincev pa smo postavili ob bok zmagovalca našega zadnjega preizkusa diskov: Maxtorjev DiamondMax Plus 9 200 GB. Glede na to, da je od preizkusa minilo že kar nekaj časa (objavljen je bil oktobra 2004), je primerjava tudi lep pokazatelj napredka pri zmogljivosti in hitrosti diskov.

Western Digital WD4000BK

Izkaže se, da sta 500-gigabajtna diska malenkost hitrejša od Western Digitalovega modela, pri čemer Hitachi pri meritvah nekoliko vodi tudi pred Seagatovim izdelkom. Maxtor, ki je pred letom in pol posekal vso konkurenco, konkretno zaostaja za vsemi tremi. Pri tem velja omeniti, da gre za skoraj dve leti star model in da ima tudi Maxtor že na voljo zmogljivejše modele, ki pa jih bodo verjetno v bližnji prihodnosti nadomestile Seagatove Barracude. Na koncu omenimo še Seagatovo posebnost: za razliko od diskov drugih izdelovalcev, ki imajo navadno tri leta garancije, ima Seagate pri svojih diskih SATA petletno garancijsko obdobje, kar je največ med vsemi izdelovalci diskov. Izgube podatkov s tem sicer ne preprečite, zato pa prihranite nekaj denarja, če se vam po npr. štirih letih pokvari disk.

Tabela s podatki.

Kje je meja?

Podatkov, ki bi jih radi shranili na disk, je v današnjem računalništvu, kjer prevladujejo večpredstavne datoteke, čedalje več, izdelovalci diskov pa temu seveda zvesto sledijo in ponujajo čedalje zmogljivejše modele. Trd boj za tržni delež in čedalje nižje cene terja davek tudi med njimi. Pričakujemo pa lahko, da bomo v letu ali dveh v svoj računalnik že lahko vtaknili disk z zmogljivostjo 1 TB - zaenkrat za takšno zmogljivost še potrebujemo dve 3,5-palčni škatlici.