Odprta pisarna, drugič

Objavljeno: 28.11.2005 12:47 | Avtor: Matjaž Horvat | Kategorija: Preizkusi | Revija: November 2005

40 odstotkov vsega Microsoftovega zaslužka prinaša zbirka pisarniških programov Office. Kljub temu da so na voljo alternative, Microsoft že lep čas ni občutil kakega omembe vrednega izpada dobička. Ali ga bo morda v prihodnje, je precej odvisno od uspeha druge izdaje OpenOffice.org, ki pravkar prihaja med uporabnike. Preizkusili smo skoraj dokončno različico RC.

Morda najpomembnejše novosti v novi različici prinašajo zapisi datotek. OpenOffice.org 2.0 kot privzet zapis uporablja odprti standard OpenDocument, ki temelji na jeziku XML in med drugim (tudi za več kot polovico) zmanjša velikost izhodnih datotek v primerjavi z Microsoftovimi. Bojazni, da datoteke nove različice OpenOffice.org ne bi bile berljive v prvi izdaji, so odveč, saj nedavno izdana različica 1.1.5 podpira OpenDocument. Zapis je pripravil konzorcij za razvoj standardov OASIS, ki ga podpirajo IBM, HP, Intel, Sun, Novell, SAP in številna druga zveneča imena računalniške industrije, celo Microsoft. A slednji o podpori OpenDocumentu, ki ga med drugimi priporoča tudi Evropska komisija, v svoji zbirki (še) ne razmišlja. Nasprotno; po nedavni odločitvi zvezne države Massachusetts, da v državni upravi uporabi odprti zapis, je izrekel nekaj ostrih kritik na rovaš OpenDocumenta, to pa je iz ust pokrovitelja ustvarjalcev standarda izzvenelo malce nenavadno.

Uvoz Power-Pointovega dokumenta v Impress.

Po drugi strani pa je odločitev Microsofta povsem pričakovana, saj bi s podporo OpenDocumentu omogočil popolno izmenjavo datotek med pisarniškima zbirkama, s tem pa gotovo izgubil del trga. A če gora ne pride k Mohamedu, gre Mohamed h gori. Zato so razvijalci v drugem rodu odprte pisarne želeli predvsem izboljšati sodelovanje z Microsoftovim Officom, med drugim na področju izmenjave datotek. Tako uvoz kot izvoz datotek delujeta precej bolje kot v prejšnji različici, saj smo preizkusili kar nekaj datotek z besedilom, slikami, podpisi slik, oblikovanimi tabelami, Wordovimi risbami, nekaj tabel, grafov in predstavitev, pa je postavitev ostala nespremenjena, v Officu ustvarjeni predmeti (npr. krivulje in liki) pa so se dali urejati tudi v OpenOffice.org. V prejšnji različici so se nekoliko bolj zapleteni dokumenti kaj hitro "podrli", tokrat pa smo na težave večinoma naleteli le v dokumentih, ki so uporabljali pisave, ki jih na sistemu nismo imeli, to pa seveda ni krivda pisarniške zbirke.

Za prehod na novo pisarniško zbirko kakovostni filtri še niso dovolj, temveč je potrebno tudi delovno okolje, ki je kar se da podobno staremu, tako da potrebujemo čim manj prilagajanja. OpenOffice.org 2.0 tako prinaša precej spremenjen uporabniški vmesnik z novimi, večjimi ikonami, svetlejšimi barvami, opušča lastne posebnosti in jih nadomešča z uveljavljenimi gradniki. Tako se orodne vrstice ne spreminjajo več v skladu z orodji, ki jih uporabljamo, temveč ves čas ostajajo nespremenjene in nekoliko bolje opremljene. Končno je na voljo čopič, s katerim kopiramo sloge oblikovanja med deli besedila, s posebno ikono pa lahko vključimo novo orodno vrstico za risanje. Ta vsebuje nove like in druge podobe, imenovane CustomShapes, ki posnemajo Officov AutoShapes, zato je podprt tudi uvoz le-teh. Na desnem koncu je poseben gumb, s katerim imamo dostop do dodatnih ikon. Prilagajanje orodnih vrstic je preprostejše in bolj podobno Microsoftovim programom, orodne vrstice pa lahko tudi odtrgamo, tako da postanejo samostojna lebdeča okna. Vmesnik je, podobno kot nov namestitveni program, odvisen od operacijskega sistema, ki ga uporabljamo, tako da se kar najbolje zlije z okoljem in drugimi aplikacijami.

Writer se je med drugim opremil z novim orodjem za štetje besed in znakov.

Writer poleg posodobljenega vmesnika (med drugim je izgubil stransko orodno vrstico) prinaša še nekaj pomembnih novosti. Nov je čarovnik za spajanje dokumentov, ki precej poenostavi to opravilo, a ima še vedno slabost, da za vsak zapis ustvari nov dokument, namesto da bi vse vstavil v enega, kot stori Word. Omogočeno je gnezdenje tabel ter označevanje in oštevilčevanje znotraj tabel. To med drugim poveča združljivost z Wordom. Štetje znakov in besed je postalo dostopnejše, saj preprosto uporabimo možnost Tools - Word Count, pa tudi omejitev štetja na označeni del besedila je možna. Pohvaliti je treba tudi sledenje spremembam, ki sodi že v zmogljivosti za napredne uporabnike. Odslej je na voljo tudi filter za WordPerfect, ki po prvih odzivih uporabnikov deluje zadovoljivo, a ima nekaj težav z označevanjem in oštevilčevanjem, pa tudi z vodoravnimi in navpičnimi črtami, tako da precej zaostaja za Wordovim filtrom.

Za Calc bi lahko rekli, da je bistvo očem nevidno, saj se na prvi pogled skorajda ni spremenil.

Orodje za izdelavo preglednic je na videz doživelo le nekaj manjših sprememb v orodnih vrsticah in menujih, a se v ozadju skriva precej izpopolnitev. Morda najpomembnejša je podpora 65.536 vrsticam, kar je dvakrat več od zdajšnjih 32.768. S tem se je Calc izenačil z Excelom, tako da pri uvozih in izvozih velikih dokumentov ne bo težav. Pomembno posodobitev je doživelo orodje DataPilot, ki nadomešča Excelov PivotTable in naredi OpenOffice.org primeren tudi za osnovno statistično obdelavo podatkov. Odslej je moč ustvarjati nove skupine, filtrirati podatke na podlagi rezultatov in namesto absolutnih vrednosti prikazovati odstotke in razlike. Izboljšan je tudi filter za Lotus 1-2-3.

Impress je postal zelo podoben Power-Pointu, tako po zunanjosti kot po zmogljivostih.

Za razliko od Calca je zunanja podoba Impressa doživela popolno preobrazbo. Slednja je bila pravzaprav nujna, saj so bile nekatere najpogosteje uporabljane zmogljivosti težko dostopne, zdaj pa so na vidnih mestih, pogosto na podobnih kot v Power-Pointu, ki mu je podoben celoten vmesnik. Na levem delu so pomanjšani predogledi diapozitivov, v osrednjem urejamo trenutni diapozitiv, na desni strani pa je zbrana paleta nastavitev za prilagajanje prehodov med diapozitivi, animacij predmetov, razporeditev diapozitivov in urejanje glavnega (Master) diapozitiva. Število prehodov med diapozitivi in število animacij se je povečalo, to pa spet vpliva na boljšo izmenjavo z Officom.

Base je najmlajši član družine OpenOffice.org, ki še ni dozorel.

OpenOffice.org je imel že od nekdaj orodje za delo z zbirkami podatkov, a je bilo precej skrito in še bolj neprijazno za uporabo. Različica 2.0 pa prinaša novo samostojno aplikacijo Base za delo z bazami, ki je neposreden konkurent Accessu. Uporaba zelo spominja na Microsoftovo rešitev, tako da prehod ne bi smel biti težaven, v pomoč pa so tudi čarovniki za ustvarjanje tabel, poizvedb, obrazcev in poročil. Za ustvarjanje datotek z zbirkami podatkov ne potrebujemo posebnih podatkovnih strežnikov, kot sta npr. MySQL ali Adabas D. Celotna vsebina se namreč zapiše v eno datoteko XML, to pa omogoča na javi temelječa tehnologija HSQLDB. Base je za prvo različico zelo soliden program, a po zmogljivostih ne dosega Accessa in ne podpira njegovega zapisa datotek.

Draw ni doživel bistvenih sprememb. Na sliki je prikazano urejanje predloge za nalepke za plošče CD in DVD, ki pa smo jo morali poiskati v spletu.

Preostali dve orodji, Draw za delo z vektorsko grafiko in Math za delo z matematičnimi formulami, nista doživeli posebnih sprememb, imata pa seveda prenovljen uporabniški vmesnik in nove privzete zapise datotek. Tako kot druge aplikacije ponujata izvoz v PDF, ki so ga nekoliko spremenili. Pri izvozu lahko nastavimo stopnjo stiskanja slik, odpravljene pa so tudi težave s povezavami, ki se zdaj prikažejo pravilno, in pomanjšanimi sličicami strani v datoteki PDF. Vse datoteke lahko v novi različici digitalno podpišemo, tako da z menuja File izberemo Digital Signautres in v odprtem oknu izberemo svoj digitalni podpis.

Razvijalci nove odprte pisarne so si žal privoščili tudi nekaj napak. Gumb za predvajanje diapozitivov je pri manjših ločljivostih skrit. To je za tako pomemben ukaz nedopustno. Spajanje dokumentov je dobilo čarovnika, kar je pohvalno, a na žalost za vsak zapis v zbirki podatkov ustvari svoj dokument namesto enega skupnega z več stranmi. Izdelku še vedno manjkajo kakovostne predloge dokumentov, ki so na voljo le v plačljivem StarOfficu, nekaj pa jih najdemo tudi na http://ooextras.sourceforge.net. Poleg tega smo dobili občutek, da razvijalci le sledijo tempu, ki ga narekuje Microsoft, sami pa ponujajo premalo novih rešitev. Če je bila največja inovacija prejšnje različice izvoz v PDF, je tokrat skorajda ne moremo najti.

OpenOffice.org 2.0 je naslednji korak v lovu na Office. Dobra podpora Microsoftovim zapisom je z novo različico dosegla zavidljivo raven, pomembno vlogo pri lajšanju prehoda iz Offica pa bo odigral tudi prenovljen uporabniški vmesnik. Razvijalci so odpravili še nekatere drobne pomanjkljivosti, npr. v naslovni vrstici okna je zdaj izpisano ime datoteke namesto naslova dokumenta. Ta je bil v prejšnji različici precej moteč, če smo nov dokument ustvarjali na podlagi starejšega in če smo imeli oba odprta, saj v opravilni vrstici ni bilo moč razbrati, kateri je kateri.

Ugotovimo lahko, da je za večino uporabnikov pisarniških paketov OpenOffice.org 2.0 dovolj dobra alternativa, resda nekoliko manj zmogljiva, a zato bistveno ugodnejša, beri: zastonj.

OpenOffice.org 2.0

Kaj: Zbirka pisarniških programov.

Izdeluje: Razvojna ekipa OpenOffice.org, www.openoffice.org.

Cena: Brezplačno.

Za: Cena, kakovostni filtri za Office, sodoben uporabniški vmesnik.

Proti: Spajanje dokumentov ustvari nepregledno množico datotek, premalo predlog, premalo inovativnosti.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki