Objavljeno: 18.11.2005 17:46 | Avtor: Peter Šepetavc | Monitor April 2004

Ločljivost za najzahtevnejšo rabo

Ločljivost največjih monitorjev LCD je ponavadi 1600 × 1200 pik, večje število pik na zaslonu pa navadno rezervirano za posebne monitorje, katerih diagonala meri več deset palcev. V nekaterih primerih pa potrebujemo napravo, ki nam ekstremno visoke ločljivosti ponuja že pri dokaj običajnih dolžinah diagonale.

IBM Intellistation T221 je na prvi pogled dokaj običajen monitor z 22,2-palčno diagonalo zaslona in razmerjem stranic zaslona 16 : 10. Nekoliko čuden vtis naredi le to, da je precej težji in v masivnejšem ohišju od večine zaslonov LCD z diagonalo okoli 20 palcev. Podrobnejši ogled tehničnih značilnosti, pa tudi zaslona, ko monitor vklopimo, razkrije, da ne gre za običajen zaslon LCD. T221 ima ločljivost kar 3840 × 2400 pik; to je nekaj razredov več od večine izdelkov, ki jih najdemo na delovnih mizah zahtevnejših uporabnikov.

Večina grafičnih kartic seveda ne podpira tako visokih ločljivosti, zato se je moral izdelovalec zateči k manjši "zvijači". Za delovanje monitorja potrebujemo grafično kartico z dvema izhodoma DVI, gonilnik za grafično kartico pa mora biti napisan tako, da kartica prek enega izhoda DVI krmili polovico zaslona, prek drugega pa potem izriše sliko še na drugi polovici. Kartic, ki podpirajo tak način prikaza slike na zaslonu, je seveda malo in v IBM trenutno navajajo le štiri, ki so združljive s T221: nVidiina Quadro4 980 XGL in tri kartice iz družine Quadro FX.

Monitor s tako veliko ločljivostjo seveda ni namenjen sleherniku, če ne zaradi drugega, že zaradi visoke cene tako monitorja kot grafične kartice. Monitor je torej namenjen vsem, ki morajo na zaslonu hkrati prikazati celotno sliko z vidnimi podrobnostmi brez povečevanja slike - prikazu medicinskih slik in podatkov, načrtovanju in modeliranju ter prikazu geografskih informacij. Poleg velike ločljivosti je pri taki rabi pomembna tudi barvna pravilnost. T221 lahko zato nadgradimo z dodatno strojno programsko opremo, ki prikaz barv na zaslonu povsem prilagodi kateremu izmed bolj razširjenih standardov barvnih profilov.

V praksi velika ločljivost T221 naredi velik vtis. Za običajno delo v večini programov je ločljivost seveda prevelika, zato je treba poseči po najmanj dvakrat povečani velikosti gradnikov sistema na zaslonu. Čeprav smo pred časom menili, da je pospeševanje 2D grafike doseglo vrhunec že pred leti, se izkaže, da je v ekstremnih razmerah še veliko prostora za izboljšave: grafična kartica nVidia Quadro FX 1000 je namreč že v okolju Windows XP pri največji ločljivosti monitorja kazalko po zaslonu premikala z nekoliko zamika in ne povsem zvezno. Za povsem tekoče premikanje bo potemtakem treba poseči po še zmogljivejši grafični kartici. Slika je zelo ostra, tudi pri velikih načrtih in slikah so vidne najmanjše podrobnosti. Sicer je zaslon, kljub veliki diagonali, zelo enakomerno osvetljen, dobro pa se odreže tudi pri gledanju pod večjim kotom.

Monitor T221 podjetja IBM bodo imeli na pisalni mizi le redki, saj stane krepko čez milijon in pol tolarjev. Na voljo pa je tudi že nekoliko zmogljivejši model z enako oznako, ki v navezi z najzmogljivejšima nVidiinima karticama Quadro FX 2000 in 3000 povsem odpravlja tudi nezvezno premikanje po zaslonu, a je zanj treba seči še globlje v žep. Z veseljem pa si ga bodo privoščili vsi, ki potrebujejo vrhunski monitor z dvakrat večjo ločljivostjo od običajne. To so medicinci (visokoločljivo pregledovanje rentgenskih in drugih posnetkov) ali pa npr. naftna industrija (pregledovanje načrtov nahajališč nafte). Ni nenavadno, da je bilo (po trditvah IBM) kar veliko teh monitorjev prodanih ravno v Saudsko Arabijo...

IBM Intellistation T221 FPM