Sestanke bolj ali manj vsi sovražimo, kljub temu pa se jim v poslovnem svetu največkrat ne moremo izogniti. Nasprotno, kaže, da se z vedno bolj divjim kapitalizmom le še množijo. Vsaj delna rešitev? Navidezni ali spletni sestanki.
Če imate spletno kamero, ste gotovo že poskusili, kako se v praksi obnese prenašanje videa na daljavo. Z enostavno in razširjeno programsko opremo lahko to danes izvedemo v zelo kratkem času. Vendar pa nad kakovostjo in ponujenimi zmožnostmi najbrž nismo preveč navdušeni. Opazili smo, da bi nam tako komuniciranja lahko odprlo povsem nov spekter dodatnih možnosti, seveda ob uporabi zmogljivejše strojne in programske opreme. Nekaj "resnih" sistemov na to temo smo preizkusili tudi sami.
Predvajalniki glasbe v digitalni obliki (tj. predvajalniki MP3) že nekaj let niso več čudo tehnike, temveč povsem vsakdanje in v osnovi precej preproste naprave. Zato tudi ni nenavadno, da je podpora predvajanju posnetkov MP3 vgrajena v vse več drugih naprav, denimo glasbene stolpe, avtoradie in predvajalnike DVD, v zadnjem času pa vse pogosteje tudi v mobilne telefone.
Bluetooth 2.0, nova različica tega brezžičnega standarda, obljublja večje prenosne hitrosti in - možnost prenosa stereo zvoka. Novost že izkoriščajo nekatere slušalke.
V letošnji septembrski številki smo predstavili nekaj omrežnih diskov NAS, ki so kakor nalašč za reševanje tegob, ko na disku v računalniku zmanjka prostora, obenem pa bi radi datoteke delili z več uporabniki v omrežju. Namesto da bi kupili katerega izmed predstavljenih izdelkov, se lahko odločimo tudi za izdelavo lastnega omrežnega diska.
Novica je za marsikoga presenetljiva in nepričakovana. S 1. oktobrom bo slovensko sodstvo začelo prehod na uporabo prostih ali odprtokodnih programov. V 4000 delovnih postaj, kar predstavlja slabo tretjino vseh v državi upravi, bo sicer še nekaj časa nameščen operacijski sistem Windows XP, a sodniki in drugi uradniki bodo dokumente po novem obdelovali z brezplačnim pisarniškim paketom Openoffice.
Na področju spletnih brskalnikov se zopet pripravlja velik boj. Na eni strani novi Internet Explorer, ki je ravnokar izšel, na drugi pa različica 2.0 priljubljenega Mozillinega Firefoxa. Svoj kos pogače bodo skušali pridobiti tudi manj znani brskalniki, med katerimi je še najbolj zanimiva Opera. Ogledali smo si zadnjo poskusno izdajo Firefoxa pred objavo stabilne 2.0, ki naj bi izšla konec oktobra.
Prvi preizkusi skoraj končne različice Windows Vista (RC1 - Release Candidate 1) kažejo, da bi znali imeti uporabniki precejšnje težave, če bodo z novim operacijskim sistemom želeli nadgraditi Windows XP.
Kombinacij uporabniškega imena in gesla se v današnjem svetu hitro nabere toliko, da ima že povprečen internetni uporabnik kopico preglavic. Hkrati želi zaradi varnosti imeti vsa gesla različna, po drugi strani pa je le-teh preveč. Pomagajo programi, ki so namenjeni prav temu - hranjenju različnih dostopnih gesel.
Povezovanje prek električnih žic kljub močni konkurenci brezžičnega "lobija" Wi-Fi še naprej vztraja na trgu. Tako kot v brezžičnih omrežjih se tudi hitrost prenosa podatkov po električnih, 220-voltnih povezavah zvišuje - tokrat preizkušeni izdelek obljublja celih 200 Mb/s.
Brezžični telefoni WiFi naj bi uporabniku sčasoma omogočali nekaj podobnega kot danes telefoni GSM, vendar je zaenkrat takih izdelkov na trgu malo. Tokrat smo preizkusili prvega med njimi - Linksysov WIP330. Namenjen je poslovni rabi.
Naj vas naslov ne zavede - ne, ne gre za pogon blu-ray, temveč HD DVD, oba pa uporabljata modri laser. Pravzaprav gre za Toshibin prenosnik Qosmio G30, ki ima kot prvi vgrajen optični pogon HD DVD.
Eden od vzrokov, zakaj Applovi računalniki Macintosh nimajo večjega tržnega deleža, je pomanjkanje poslovne programske opreme zanje. Od letošnjega leta ta izgovor ne velja več.
Ko smo pred nekaj meseci preizkušali prosto dostopni SuSE Linuxu 10.1, smo mu med drugim očitali precejšnjo nedodelanost. Razlog smo iskali v neodločenosti razvijalcev o tem, kateremu namiznemu okolju naj se bolj posvetijo. Komercialni SuSE Linux Enterprise Desktop 10, ki temelji na omenjeni izdaji, kot privzeto okolje uporablja GNOME. Preverili smo, ali naša napoved o večji dodelanosti distribucij, ki so osredotočene na eno namizno okolje, drži.
Nekaj mesecev po predstavitvi prvega Applovega prenosnika z Intelovim procesorjem, MacBook Pro, so prišli na svoj račun tudi uporabniki s plitvejšimi žepi. Njim so namenjeni trije modeli notesa MacBook.
Nekoč smo lahko vse urejevalnike videa razvrstili v eno skupino, danes pa je kaj takega nemogoče, saj je področje s prihodom filmov na osebni računalnik postalo precej bolj kompleksno.
Preizkusili smo Siemensov telefon IP, ki je pravzaprav mešanica klasičnega telefona DECT in brezžičnega telefona IP s protokolom SIP.
Nemško podjetje Nemetschek je na področju CAD dejavno že kar več kot desetletje. Razvija programsko opremo za arhitekturno in gradbeno načrtovanje in za področja načrtovanja urejanja krajine in strojnega oziroma inženirskega načrtovanja. Njihov paradni konj je program Allplan 2006, ki je ozko namenjen projektiranju v arhitekturi in gradbeništvu in ga lahko primerjamo s podobnimi programi, kot sta ArchiCAD in Avtodeskov Revit.
Poznamo omrežne diske NAS, omrežne diske SAN in diske, ki jih neposredno vstavimo v računalnik (t. i. DAS - Direct Attached Storage). Poznamo pa tudi diske DAS, ki so zunanji, priklopljeni prek USB ali, v zadnjem času, prek vmesnika SATA.
Cisco, eden večjih proizvajalcev na področju mrežne opreme, je v zadnjem času zelo aktiven pri nakupovanju manjših perspektivnih podjetij. Tako je pred časom kupil podjetje Linksys, znano po svojih mrežnih napravah za manjša podjetja in domačo uporabo ter podjetje Sipura tehnology, ki se ukvarja z IP telefonijo. Eden prvih rezultatov skupnega razvoja je Linksys SPA-9000, ki smo ga preizkusili.
Formata DivX gotovo ni treba posebej predstavljati. Pred kratkim je praznoval svojo različico 6.2.5. Dr. DivX je desna roka kodirnika že od nekdaj. Žal so v zadnjih različicah namesto njega prilagali DivX Converter, ki sicer rabi enakemu namenu - pretvarjanju videov v DivX.
Čeprav se zdi, da pomnilniki flash vse bolj izpodrivajo majhne (in tudi velike) diske, pa razvoj na tem področju kaže, da jim še ni odklenkalo.
Zajemanje vsebine zaslona niti ni tako zelo neuporabna možnost, ki jo ponujajo Okna in dodatni programi. Res, najpogosteje jo uporabljamo računalniški pisci, vendar koristi tudi navadnim uporabnikom, tudi v podjetjih. Ne nazadnje zato, da lahko upravitelju natanko pokažejo, kaj jim je "računalnik" izpisal na zaslon.
Na zadnjem preizkusu monitorjev LCD je dokaj očitno manjkal predstavnik vse bolj prodornega podjetja LG. Razlog je bila menjava modelov, ki so jo v LG opravljali ravno med našim preizkusom. Model L1970BF je že predstavnik nove serije.
Applov že skoraj kultni iPod ima že kar nekaj posnemovalcev med konkurenčnimi izdelovalci. Eden izmed njih je Philipsov "Jukebox", ki se z Ipodom spogleduje ne samo po funkcionalnosti, temveč tudi po oblikovanju.
Ni dolgo, kar smo si v Monitorju natančno ogledali digitalne videorekorderje z vgrajenimi diski (junij 2006), a izdelovalci seveda ne počivajo na lovorikah in v trgovine vsak mesec prihajajo novi.
Kljub temu da je iz dneva v dan na voljo več priročnih brezplačnih spletnih storitev, smo ob njih marsikdaj nejevoljni, saj so rešitve v Sloveniji ali za Slovence pogosto v celoti ali vsaj delno neuporabne. Značilen primer so zemljevidi.
V zadnjih nekaj mesecih spletni programi rastejo kot gobe po dežju. Že samo Google je predstavil spletno preglednico, spletni koledar, kupil podjetje, ki razvija spletni urejevalnik besedil, Gmail in Google Maps pa sta že tako ali tako trdno zasidrana med uporabniki. Zdi se, da bodo Microsoftovi izdelki kmalu imeli vsak svojega spletnega zasledovalca. Tokrat je na vrsti Visio.
Počitnice, vsaj poletne, so se za letos bolj ali manj iztekle in marsikdo bo v skladu z duhom spletne dobe vtise in fotografije s svojih poletnih vandranj delil z drugimi. Nekateri to počno v svojih blogih, drugi uporabljajo spletišča za javno objavo fotografij, kot je Flickr, mi pa bomo v nadaljevanju spoznali spletišče, ki je kakor nalašč za objavo spletnih potopisov.
Protivirusne rešitve podjetja Sophos so že dolga leta eden izmed favoritov državne uprave in sploh državnih ustanov. Razlog za preizkus njihovega poslovnega protivirusnega paketa je torej na dlani.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
