Dvomimo, da je kje direktor ali vodja oddelka, ki ga ne bi zanimalo, koliko so sredstva podjetja izkoriščena v službene in koliko v zasebne namene. Interes podjetja na tej točki neizogibno trči ob interese in pravice zaposlenega, ki pričakuje, da bo podjetje ravnalo v skladu s slovensko ustavo, ki varuje zasebnost slehernika. Tehnologija, ki nam je na voljo, pa je že zdavnaj presegla vse Orwellove vizije leta 1984.
Problem elektronskega smetja (nezaželene elektronske pošte, spama) postaja vse večji, kljub temu da se z njegovim preprečevanjem ukvarjajo cele množice ljudi. Postal je že tolikšen, da onemogoča uporabo elektronske pošte - deloma zaradi množice smeti, ki delajo gnečo v poštnih nabiralnikih, deloma pa zato, ker je zaradi močnih protismetnih filtrov pošiljanje sporočil včasih zelo oteženo.
V časih, ko je bila električna energija poceni in ko je poraba domačega računalnika redko presegla porabo žarnice, se skorajda nihče ni obremenjeval s stroški delovanja računalnika. Danes prav gotovo ni več tako - marsikdo se je že na lastni koži prepričal, da (še posebej neprestano zagnani) domači računalnik precej prispeva h končnemu računu za elektriko. Najbrž pa je malo takih, ki so se lotili natančnejšega ocenjevanja porabe svojega računala. Zato smo to storili mi.
Na letošnji konferenci Brainshare je Jack Messman, prvi mož Novella, napovedal, da bodo okenski uporabniki v poslovnih okoljih po izidu Viste začeli prehajati na Linux. Tako prva kot drugi bosta namreč zahtevala dodatne stroške za izobraževanje uporabnikov, zato naj bi podjetja raje posegla po Linuxu, ki je kot sam operacijski sistem cenejši. Pa je tudi dovolj konkurenčen? Preizkus smo opravili kar na Novellovem SuSE Linuxu 10.1.
Kdo se boji Googla? Njegovi tekmeci prav gotovo, saj je podjetje iz Santa Clare v nenehnem vzponu, naglo povečuje tržni delež, dobiček in število zaposlenih in zdi se, da ga nihče ne more zaustaviti. Posredno pa se ga bojijo tudi tisti, ki jih je strah, da bodo postali njegovi tekmeci. Google namreč sili na nova in nova področja in nihče ne ve, kje bo pokukal na plan.
Podjetje Research In Motion ali, na kratko, RIM je postalo širše znano šele z izdelki BlackBerry, čeprav so že pred tem razvili mnogo namenske komunikacijske opreme. Morda jim v povezavi z robidami delamo celo krivico, saj gledamo na njihovo ponudbo kot izdelke, čeprav gre predvsem za storitev, ki jo naprava zgolj omogoča. Nemara najboljši dokaz za to je programska različica odjemalca BlackBerry, ki je že na voljo za nekatere druge (pametne) telefone.
Pred davnimi časi je bil spletni brskalnik Netscape Mosaic, postal je skupek Communicator, ta pa je postal projekt Mozilla. Večino poti je bil poudarek na spletnih pripomočkih, predvsem brskalniku, odjemalcu e-pošte in urejevalniku HTML. Vendar pa so številni razvijalci na kodni osnovi Mozille ponudili svoje programe in razširitve. Skupnost razvijalcev se je organizirala v projekt mozdev.org in ponudila skupek orodij za razvoj programov na podlagi Mozille.
Bi si želeli učinkovitega orodja za reševanje sporov med programi, katerih namestitve se med seboj "ne prenesejo" ? Možnost ustvarjanja nekakšnih programskih profilov? Ne nazadnje, omogočiti podmladku, da varno in odstranljivo v vaš službeni računalnik namesti Britney screensaver 2006? SVS 2.0 je vse to in še kaj.
Microsoftov Office je nesporni vladar na trgu pisarniških programov, a je za marsikoga predrag, za manj zahtevne uporabnike pa tudi preveč zmogljiv. Primernejša izbira za prve je OpenOffice.org, za uporabnike s skromnimi potrebami pa je še vedno preveč zmogljiv. Slednjim bi utegnil pomagati KOffice.
Zavedanje najrazličnejših nevarnosti, ki prežijo na nas v svetovnem spletu, se je v zadnjem času skokovito povečalo. Vedno več posameznikov in podjetij se ozira po programski opremi ali po namenskih varnostnih napravah, ki bi jim omogočile varno poslovanje in jih v določeni meri razbremenile. Vsemu povpraševanju seveda hitro sledi ponudba, na trgu se je že znašlo precejšnje število namenskih varnostnih naprav. Ogledali smo si, kako in na kakšne načine se izdelovalci lotevajo težav in ali so upravljavcem omrežij in varnostnim inženirjem res v pomoč.
Računalništvo stoji in pade na natančnih in nedvoumnih podatkih, tako kot vsaka tehnologija. Tudi zato so danes v oglasih za računalniško opremo ponavadi tudi manjše ali večje razpredelnice s kupom tehničnih podatkov, ki naj bi kupcem natančno pojasnili, kaj določen izdelek vsebuje in kakšne zmogljivosti ima. Pa je res tako?
Večpredstavnost v dnevnih sobah naših domov že dolgo ni več omejena samo na televizijo in radio. Računalniška industrija čedalje bolj steguje svoje lovke tudi v ta kotiček doma. Tokrat predstavljamo naprave, ki so namenjene predvsem povezovanju računalnikov z avdio/video napravami.
Redkokatera tehnologija je doživela tako hiter razmah in uporabo kot omrežne tehnologije za izmenjavo datotek enak-z-enakim ali P2P (peer to peer). Očitno je možnost dostopa do brezplačnih oziroma, bolj rečeno, neplačanih vsebin za uporabnike spleta vendarle preveč mamljiva, da je ne bi izkoriščali v velikem obsegu. In obseg je dandanes zares velik, saj ga uporablja na milijone uporabnikov. Ocenjujejo, da izmenjava datotek obsega kar 75 odstotkov vsega prometa po spletu. Večinoma gre seveda za prenos filmov, glasbe in računalniških programov (kamor seveda spadajo tudi igre). Pravzaprav je izmenjava prek P2P celo eden izmed poglavitnih razlogov za to, da se uporabniki sploh odločajo za širokopasovne dostope.
Večpredstavni centri računalnik Izkorišča le omejeno, bolj ali manj le kot diskovni strežnik. Na voljo pa je še druga možnost prenosa večpredstavnih vsebin, ki se računalnika bolj oklene. Omogoča namreč tudi zmožnost predvajanja in upravljanje same vsebine. Vloga naprav, ki jih opisujemo v nadaljevanju, je torej povečini le žični ali brezžični prenos slike in zvoka, ki ga ustvari računalnik (ali kakšna druga A/V naprava) do želenega cilja - dnevne sobe.
Zgodilo se je že, da so izvajalci raznih gradbenih del, na primer ob gradnji avtoceste, po nesreči presekali glavno optično vlakno, ki je povezovalo tisto območje s preostalo Slovenijo. Utihnili so zvonci fiksnih in mobilnih telefonov, bankomati so nas polni denarja obveščali, da ne delujejo, in, kar je za marsikoga najpomembneje, tudi internet je obnemel. Panika...
Procesorji so poleg močnejših grafičnih kartic v zadnjih letih postali ključni porabniki električne energije, če primerjamo vse komponente. Porabo (s tem pa tudi hrup ventilatorjev) je mogoče zmanjšati tako, da znižamo napetost na procesorju in njegovo delovno frekvenco, ko celotne njegove moči ne potrebujemo (npr. pisarniško delo). O porabi računalnikov bomo govorili v eni od prihodnjih številk, tokrat pa smo si ogledali majhno, a uporabno orodje za nadzor napetosti in frekvence procesorja kar iz Oken.
Storitev pritisni in govori (Push to talk) ni povsem nova; izdelovalci telefonov in operaterji so jo začeli preizkušati že pred tremi leti, a od takrat se je prijela predvsem v ZDA. Pri nas jo je pravkar splovil Mobitel.
Pinnacle Studio Plus 10 je zadnja različica priljubljenega orodja za obdelavo video posnetkov in fotografij. Namenjen je predvsem začetnikom, po tokratnem napenjanju mišic pa bi morali biti z njim zadovoljni tudi nekoliko zahtevnejši uporabniki.
Applov pohod z novimi, na Intelovi strojni osnovi temelječimi računalniki se nadaljuje. Novi prenosnik z imenom, ob katerem se zatika jezik, MacBook Pro, so napovedali na januarskem MacWorldu, zdaj pa se je znašel tudi v naših krajih.
Spletnih sistemov za urejanje vsebin je veliko in izbira ni lahka. Po marsikaterem merilu je med najboljšimi odprtokodna Joomla.
Biometrija je vsekakor področje, ki bo iz dneva v dan vse bolj navzoče v naših življenjih. Če se samo spomnimo preverjanj, ki se jih v zadnjem času gredo Američani na svojih mejah...
Domet je ena večjih rakavih ran brezžičnih omrežij. Vse prehitro se uporabniki znajdemo na robu pokritosti brezžične dostopne točke, kjer je signal ponavadi preslab za zanesljivo in spodobno hitro povezavo. Rešitev je več: ena izmed njih je uporaba namenskega ojačevalnika signala.
Veliki monitorji LCD so na trgu na voljo že precej časa. Prve 30-palčne modele smo tako preizkusili že pred nekaj leti. Dellov novinec, 3007WFP, pa je vendarle nekaj povsem novega.
LinkStation je v zunanje ohišje zapakiran navaden 3,5-palčni disk zmogljivosti 300 GB (dobavljiva je tudi 160 in 250 GB različica). Medtem ko navadne take izdelke priključimo na vmesnik USB, Linkstation z omrežnim kablom priključimo v domače omrežje na usmerjevalnik ali omrežno stikalo. Sledi namestitev omrežnih parametrov (naslov IP, možna je tudi samodejna dodelitev prek DHCP), nato pa disk oz. njegovo vsebino že lahko prikličemo iz poljubnega računalnika v omrežju. Linkstation pozna tako Windows kot tudi Mac OS X sistem deljenja datotek, vgrajen pa je tudi strežnik FTP.
Applov računalnik MacMini je ob prvi predstavitvi požel precej pohval zaradi majhnosti in priročnosti. Samo vprašanje časa je bilo, kdaj se bo kateri izmed izdelovalcev PCjev odločil, da "ukrade" zamisel in predstavi podoben računalnik.
Na pomnilniških ključih USB dandanes prenašamo čedalje več podatkov. Ker gre za majhne naprave, ki jih imamo navadno v žepu s seboj, se kaj hitro zgodi, da s ključem izgubimo tudi pomembne podatke, ki morajo ostati skriti očem nepridipravov.
AutoCAD že dolgo ni več le orodje za enega uporabnika, ki pri svojem delu potrebuje orodje za risanje in načrtovanje. Za kaj takega je preveč kompleksen in absolutno predrag. To nalogo je AutoCAD prerasel.
Lexmark je eden izmed pionirjev na področju cenejših večnamenskih naprav z brizgalnim tiskalnikom, med cenejše izdelke z laserskim tiskom pa sodi njihov novinec, X215.
Računalniki, ki so v skupnem ohišju z monitorjem LCD, niso nobena posebnost, saj je na voljo vrsta modelov znanih in manj znanih izdelovalcev. Enlightova rešitev na prvi pogled ponuja podobno kot vse druge, razlike se pokažejo šele, ko odpremo ohišje za zaslonom.
Videti je, da se je trg ročnih računalnikov po lanski poplavi novih modelov kar nekako umiril. Zdaj novi modeli le počasi kapljajo, večina podjetij za raziskavo trga pa še naprej napoveduje upad prodaje (v zadnjem četrtletju se je prodaja na svetovni ravni spet zmanjšala - za 11 %). Zadnji udarec v tej smeri je vsekakor Sonyjeva napoved, da bo svoje ročne računalnike Clie prodajal samo še na Japonskem.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
