Na trgu monitorjev LCD v zadnjih nekaj mesecih vlada dokajšnje zatišje. Novosti je malo, pa tudi cene se ne nižajo tako zelo, kot smo bili vajeni v preteklosti. Kljub temu je na trgu kar nekaj novih modelov, ki želijo kupce pogosto pritegniti z zanimivimi tehnološkimi rešitvami.
Med najbolj vroče programe za internetno telefonijo (VoIP) sodi Skype, ki uporablja arhitekturo omrežij vsak z vsakim (peer-to-peer).
Qtek 2020, prvi ročni računalnik s Pocket PC 2003 Phone Edition pri nas, se izkaže kot zelo dober ročni računalnik, prav tako pa je lahko uporaben kot mobilni telefon.
Ni še minilo prav veliko let, kar je bila poglavitni nosilec za prenos podatkov med računalniki disketa. Najprej 5,25-palčna, ki je v najboljši izvedbi dosegala zmogljivost 1,2 MB, potem manjša in trdnejša 3,5-palčna, ki je v najbolj razširjeni izvedbi zmogla 1,44 MB, pozneje tudi 2,88 MB (čeprav ti pogoni in diskete niso bili ravno razširjeni). Dolgo časa so izdelovalci izumljali in predstavljali nosilce, ki naj bi nadomestili legendarne diskete, pojavile so se različne magnetnooptične enote, mnogi so stavili na enote ZIP, ki so pravzaprav plošče diskov, zapakirane v posebno ohišje. Slednjič so prevladale plošče CD, ki so postale tako poceni, da so celo cenejše od disket, in to kljub temu da imajo 650-megabajtni CDji kar 451,3-krat večjo zmogljivost od 1,44 MB disket. In CD ostaja še danes najpogostejši nosilec, na katerega se shranjujejo podatki in prenašajo naokoli. Deluje razmeroma zanesljivo, ima dolgo življenjsko dobo in je hiter. Žal pa delo s ploščami CD ni tako elegantno, kot je bilo delo z disketami. Pogonov CD se namreč tudi pri vnovič zapisljivih nosilcih v svetu osebnih računalnikov "drži" zapuščina iz časov, ko je bil zapisovalnik CD nekakšen eksotični dodatek, tako da za spreminjanje vsebine večinoma uporabljamo posebne namenske programe, denimo Nero. Bili so sicer bolj ali manj uspešni poskusi, da bi enostavnost dela s ploščami CD približali preprostosti dela z disketami, a se take rešitve niso nikoli zares prijele. Če k temu dodamo še velikost nosilca, ki je za današnje čase že kar velik (premer plošče CD ustreza približno premeru 5,25-palčne diskete), je jasno, zakaj CD vendarle ni idealen nosilec.
V sodobnem življenju se vedno pogosteje srečujemo z izrazom digitalno. Veliko dela, ki ga vsak dan opravimo, je v digitalni obliki. Shranjeno je kot niz ločenih numeričnih vrednosti na diskih računalnikov ali na pomnilniških enotah. Med njimi so dokumenti, napisani na računalniku, fotografije, ki smo jih posneli z digitalnim fotoaparatom, ali video, posnet z digitalno kamero. Prednost takih podatkov je v tem, da jih lahko z malo znanja in primerno opremo obdelujemo sami, njihova kakovost pa je v primerjavi z analognimi različicami neprimerno boljša.
Tehnologija ADSL je tako po svetu kot tudi pri nas nadvse priljubljen način širokopasovnega dostopa do interneta doma in v podjetjih. Nove storitve in potrebe pa že narekujejo višje hitrosti prenosa podatkov, ki jih prva generacija standarda ADSL (ITU G.992.1) ne zmore zagotoviti. Odgovor je v drugem rodu tehnologij DSL: ADSL2+ in VDSL. Tudi pri nas.
Čeprav je splet na voljo šele okrog dvanajst let, bi si danes že zatiskali oči, če bi trdili, da ni vstopil v vse pore naših življenj. Kaj hitro so ga takrat posvojili študentje in dijaki. Starostna meja, ko se otrok prvič sreča s spletom, se že skorajda ne more več znižati.
O nujnosti zaščitnih ukrepov za povečanje varnosti naših otrok v internetu smo že prepričani. Naslednji korak je namestitev posebne programske opreme, ki jim pravimo tudi "starševske kontrole". Ta naj postane obvezni del opreme in zaščite našega družinskega računalnika.
Nakupovanje prek spleta že dolgo ni več eksotično opravilo, ki ga zmorejo samo najnaprednejši deskarji po spletu. Spletne trgovine in dražbe so se uveljavile tudi pri tistih, ki so do računalnikov sicer še vedno nekoliko nezaupljivi.
V sodobnem svetu si ne predstavljamo več življenja brez računalnika, saj nam olajša delo na marsikaterem področju v službi ali doma. Povezljivost z zunanjimi enotami ter zmogljivejša strojna in programska oprema nam omogočata, da ga uporabimo tudi tam, kjer prej ni bilo mogoče. Denimo, v digitalni fotografiji. Z razvojem te se je povečala uporaba digitalnih fotoaparatov, enostavnost fotografiranja pa je pripeljala do tega, da so se na diskih računalnikov začele kopičiti množice fotografij. Treba bi jih bilo pregledati, smiselno urediti, nekatere primerno obdelati in izbrane spraviti v otipljivo obliko - torej na papir. Vse to je brez primernega orodja težavno opravilo, ki se ga večina od nas ni nikoli lotila, in tako so fotografije, polne spominov, ostale pozabljene v zaprašenem kotu diska. Ker je spomine vseeno prijetno obujati, smo se potrudili in preizkusili orodja, ki bi digitalnim fotografijam znova vdihnila življenje. Na trgu je takih urejevalnikov kar nekaj in v nadaljevanju smo njihove zmogljivosti skušali kar najbolje opisati. Upamo, da vam bo članek pomagal pri izbiri in vam dal navdiha za urejanje vaše zbirke digitalnih fotografij. Domači uporabniki pri teh programih gotovo največkrat uporabijo odstranjevanje rdečih oči, ki jih na fotografijah ustvarijo slabši fotoaparati in/ali fotografi. Zato smo se pri vsakem programu še posebej poglobili v te zmogljivosti.
Zveze in poznanstva so temelj marsikaterega družabnega pogovora, kdo pozna koga, kaj se lahko prek koga z nekom dogovorimo, kdo nam lahko pri čem pomaga, kdo kaj počne ali komu lahko kaj prodamo... Tako je v novinarstvu, tako je v prevajalskih krogih, tako je v računalniškem poslu, tako je pri organizaciji družabnih in poslovnih dogodkov v tej ali oni branži - klasično iskanje poslovnih ali družabnih stikov. Ne nazadnje je zelo podobno iskanju zasebnega partnerja oziroma partnerke - bodisi gre za spogledovanje v živo ali pa prijatelji osamelemu posamezniku kaj 'organizirajo'.
Zen Vision je multipraktik, ki v žepnem formatu ponuja predvajanje glasbe, videa in fotografij, hkrati pa je dovolj majhen, da zlahka zdrsne skoraj v vsak žep. Ali lahko Creative Labs ponovi uspeh, ki ga je dosegel Apple z iPodom?
Apple je prehod z arhitekture PowerPC na Intelovo strojno osnovo vzel zelo resno. Dva meseca po predstavitvi svojega prvega računalnika z Intelovim procesorjem je poslal na trg že tretji tak izdelek - od petih družin računalnikov, ki jih izdeluje. Gre za malčka z imenom Mac Mini, ki je najbrž najmanj ugleden član družine Apple.
Danes si težko predstavljamo podjetje, ki pri svojem delu ne uporablja elektronske pošte. Postala je nepogrešljiv del poslovanja. Vemo pa, da je večina zaposlenih ne uporablja zgolj v poslovne namene, temveč tudi za zabavo. E-poštna sporočila so polna bitnih slik, raznih filmčkov, Powerpointovih datotek ipd., to pa po nepotrebnem obremenjuje naš strežnik. Nadzorovanje takega početja je zelo težko, skoraj nemogoče.
Microsoft je javnosti ponudil eno zadnjih preizkusnih različic brskalnika Internet Explorer 7. Tekmeci, kot so Firefox, Opera in še kakšen, so v minulih letih močno napredovali in ponudili bogat nabor funkcij in predvsem razširitev; IE mora zato nadoknaditi marsikaj in nakazati nove možnosti za prihodnost.
Naš največji operater mobilne telefonije se v številnih pogledih več kot uspešno bojuje proti mednarodnemu tekmecu Si.mobilu, za katerim stoji avstrijski Mobilkom, podkrepljen s partnerstvom z Vodafonom. V tem duhu je Mobitel predstavil tudi storitev Integral, neposreden odgovor na Si.mobilov BlackBerry. Tako kot slednji tudi Integral omogoča povezavo s poštnim strežnikom v podjetju, usklajevanje koledarja in imenika ter "potiskanje" elektronske pošte na mobilno napravo.
Ali hrepenite po časih, ko so bili možje še možje in so se s pošto ukvarjali z raznimi programčki v konzoli? Odgovor na nekoliko prirejeno Linusovo vprašanje z začetkov zgodovine Linuxa je leta 2006 najbrž večinoma nasproten tistemu, ki ga je na svoje izvirno vprašanje želel slišati Torvalds.
ASP.NET 1.0 je ob izidu razvijalce spletnih rešitev prijetno presenetil z možnostjo pisanja kode v "polnih" različicah programskih jezikov, ki so podprti v .NET, z bogatim ogrodjem, bogatim naborom kontrolnikov in predvsem z ločitvijo predstavitvenega dela (HTML) od kode, kar je omogočilo precej produktivnejši razvoj.
Ponudba varnostnih naprav in varnostne programske opreme je vse pestrejša in vse bogatejša. Tako postaja ob vedno večjem zavedanju o (ne)varnostih svetovnega spleta vse teže pravilno izbrati ustrezno programsko opremo. Združevanje programske opreme v namenske naprave nam te odločitve v nobenem primeru ne olajša, nabor storitev se namreč (pre)hitro širi. Ogledali smo si, kako se v teh novih razmerah obnesejo Networks Defender ND 310, Cisco ASA 5520, Microsoft ISA Server 2004 in odprtokodni sistemi na podlagi Linuxa.
Večpredstavnost je tudi pri nas že v prejšnjem desetletju pokukala tudi k izdelkom, primernim za otroke. Prepletanje besedila, zvoka, videa in animacije lahko naredi še najtežjo matematiko ali kemijo zanimivo. Tudi mi smo pokukali v ta svet in preleteli najnovejšo ponudbo na področju miselnih iger in učnih pripomočkov pri nas.
V Sony Ericssonu so ugotovili, da uporabniki mobilnih telefonov s temi napravami vse več fotografirajo in novejše modele uporabljajo tudi kot predvajalnike MP3. A ker je te vsebine iz telefonov načeloma mogoče spraviti le v računalnik - tega pa nima prav vsak (bralci Monitorja so seveda izjema) - pogosto obtičijo v telefonih. Tako so pripravili bluetooth vmesnik, ki ga je mogoče priključiti na televizor, monitor in/ali glasbeni stolp ter tako prikazati fotografije in poslušati glasbo. MMV-200 (kot so napravo poetično poimenovali) deluje tudi kot bralnik pomnilniških kartic (MemoryStick, SD/MMC). To omogoča tudi prikazovanje fotografij in videoposnetkov iz običajnih fotoaparatov na televizorju.
Spletna stran www.systernals.com, odprtokodni projekt Marka Russinovicha in Brycea Cogswellsa, je popolnoma sponzorirana s strani uspešnega podjetja Winternals (www.winternals.com), ki v tesnem sodelovanju z Microsoftom razvija sistemska orodja za Okna. Ponuja veliko število uporabnih sistemskih orodij, ki jih odlikujejo predvsem enostavnost, učinkovitost in majhna poraba sistemskih sredstev. Za povrh so še brezplačna, zato smo si nekaj najzanimivejših tudi ogledali.
Pospeševalniki prenosa (t. i. Download Manager oz. Download Accelerator) je pravzaprav nehvaležen prevod, saj ne gre le za hitrejše nalaganje datotek, temveč za to, da te zmorejo veliko več. Razvili so se pred leti, ko so brskalniki precej slabo podpirali shranjevanje datotek. Odtlej se je stanje popravilo, saj sodobnejše različice brskalnikov podpirajo nadaljevanje prekinjenega prenosa (resume), čeprav Internet Explorer tega še ne omogoča. Ker so bili brskalniki namenjeni predvsem odpiranju strani, manj pa shranjevanju datotek, so se razvili ti programi, ki so omogočali predvsem nadaljevanje prekinjenega prenosa (če je le strežnik podpiral to možnost), hkrati pa so bili nekakšni urejevalci prispetih datotek. Zdaj imamo sicer hitrejše povezave, toda tudi datoteke so vedno daljše (denimo distribucije Linuxa v slikah DVD), tako da je problem prekinjenih prenosov še vedno aktualen.
Za povezovanje računalnikov v omrežja se dandanes najpogosteje uporabljajo omrežni kabli UTP, mobilnejši uporabniki pa z veseljem izkoriščajo svobodo brezžičnih omrežij Wi-Fi. Že kar lep čas pa je na trgu še ena možnost - povezovanje po električnih žicah.
Zmogljivost diskov SATA se je v zadnjih letih strmo večala. Najzmogljivejši imajo tako danes na voljo kar 500 GB prostora za podatke. Edina izjema so bili sicer najhitrejši med njimi, Western Digitalovi Raptorji, katerih najzmogljivejša različica že nekaj let premore za današnje razmere skromnih 74 GB.
Želja kupcev in zato tudi izdelovalcev je, da bi brezžična omrežja Wi-Fi dosegala hitrosti, enake tistim v ožičenih omrežjih. Zato smo bili v preteklosti priča številnim pohitritvenim tehnikam običajnih brezžičnih omrežij, a tako zaželena hitrost 100 Mb/s kljub temu ni bila dosežena. Netgear Rangemax 240 pa obljublja prav to - hitrosti blizu magične številke 100 Mb/s.
Apple je junija lani objavil, da bo v enem letu začel vgrajevati v svoje računalnike Intelove procesorje namesto procesorjev PowerPC G4 in G5. Prehod naj bi bil postopen in po načrtih naj bi ga dokončali do konca leta 2007.
Še iz časov pred ADSLom, ko smo računalnike v internet priključevali po analognih in ISDN povezavah, mi je nemško podjetje AVM ostalo v dobrem spominu. Njihovi vmesniki ISDN so bili zgled zanesljivosti in enostavne rabe. Zato sem bil prijetno presenečen, ko mi je v roke prišel AVMov računalniško/telefonski izdelek Fritz! Box Fon in mi potrdil, da še vedno vedo, kako izdelati uporabno napravo.
Ko smo si pred dvema letoma ogledali programe, ki nam pomagajo računati dohodnino, je bila izbira kar pestra. Nič manj kot šest programov in preglednic je bilo na voljo, vsi brezplačni. Upali smo, da bo izbira, tudi zahvaljujoč možnosti elektronske oddaje dohodnine, vedno večja. Pa smo se zmotili.
Tako AMD kot Intel imata v ponudbi poleg "običajnih" procesorjev za smrtnike tudi elitni model procesorja za tiste, ki se jim najboljše in najzmogljivejše nikoli ne zdi predrago. Intel je pri Extreme Edition Pentiumih prešel na dve jedri že en rod nazaj, prvi dvojedrni Athlon 64 FX pa je prišel na police trgovin šele po novem letu.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
