Ko stari lev pokaže zobe

Objavljeno: 26.9.2006 01:51 | Avtor: Dare Hriberšek | Kategorija: Preizkusi | Revija: September 2006

"Živi," je ob splovitvi procesorjev Core 2 bržkone dahnilo zdravniško osebje, ki se je minula leta sklanjalo nad izmučenim Intelovim telesom. Zadnjih pet ali šest let namreč ne bo z velikimi črkami zapisano v zgodovino tega podjetja. Je stopicanje na mestu zares konec?

Intelovi zadnji izdelki, zlasti procesorji iz družin Smithfield in Presler, so namreč sloveli po veliki porabi energije in ekstremnem gretju, ki so ga tovarniški hladilniki le še s težavo dohajali. Prav s Preslerji in napovedjo Core 2 (razvojno ime Conroe) se je tiho poslovila pred šestimi leti v Pentium 4 s pompom napovedana mikroarhitektura Netburst. Podjetje je po dolgih letih zaostajanja za konkurentom AMD krvavo potrebovalo tehnološki preobrat.

Nato so nekje aprila pricurljali podatki o prvih neuradnih hitrostnih meritvah in cela kopica ugibanj o revoluciji tehnologije Core 2. Vajeni piarovske megle smo ostajali lepo na trdnih tleh. No, malce prijetne nervoze pa je vendarle bilo v tistih najbolj vročih dneh julija, ko smo podpisovali prejemnico dostavljavcu z orjaškim paketom. V njem je bila plošča D975XBX "Bad axe", en Duo - E6700 in en Extrem - x6800. Slednji predstavlja skrajno konico Intelove trenutne ponudbe. Med previdnim obračanjem po rokah sta se ploščici na videz zdeli popolnoma enaki starejšim Pentiumom D in tudi podnožje ostaja enako - LGA775. A Conroji, poimenovani po svojem jedru, so drugačni od predhodnikov. Oglejmo si pobliže, po čem se naša Extreme in Duo sploh razlikujeta? Razlika je v taktih, in sicer tečeta na 2,93 oziroma 2,66 GHz. Oba podpirata enako hitrost zunanjega vodila, 1066 MHz, in oba sta imela 4 MB L2 predpomnilnika. Različica Extreme po navedbah izdelovalca porabi za delovanje 75 W, Duo 65 W. Oba podpirata Intelovo virtualizacijsko tehnologijo (bivši Vanderpool), ki pa bo za zdaj zaradi pomanjkanja programske opreme, ki bi jo podpirala, zanimala zgolj skrbnike strežnikov. Ostala je le še ena, a ne nepomembna razlika: X6800 ima odklenjen množilnik. Česa podobnega Intel že lepo število let ni poslal s svojih tekočih trakov in zagrizeni AMDjevci bodo v večni vojni ob enega pomembnejših argumentov.

Paleta

Nova Intelova serija obsega pet različnih procesorjev, štiri Core 2 Duo in enega Core 2 Extreme, X6800. Najslabša dva ne bosta temeljila na jedru Conroe, pač pa Allendale. Izdelani so v 65 nm tehnologiji, ki prinaša dobrodošlo manjšo porabo energije, s tem pa tudi manjše segrevanje. Večja količina tranzistorjev na kvadratni milimeter je tudi pocenila proces izdelave. To pomeni, da bo korporacijsko manjši AMD še teže držal korak v cenovni tekmi. Tam namreč prehod na 65 nm napovedujejo šele za prelom leta. Novi procesorji bodo na voljo v treh različicah: Conroe za namizne računalnike, Merom za prenosnike in Woodcrest, ki bo poganjal strežniške sestave. Razlike med njimi bodo v hitrosti vodil in porabi energije. Trenutno sta za nove namizne procesorje na voljo dva sistemska nabora: za petičneže Intel 975X, ki vsebuje tudi pomnilniški krmilnik za pomnilnik DDR2-667, in na drugi strani 965, ki bo sestavni del osnovnih plošč za množice. A, pozor, starejše osnovne plošče z 975x naborom z novimi procesorji morda ne bodo delovale. Intel to jamči le za tiste, ki so izdelane po 18. aprilu.

Napajalniki ATX 2.0 oziroma EPS12V

Doba kitajskih 300 W napajalnikov je nepreklicno mimo. Nove matične plošče prehajajo na nove priključke ATX 2.0, ki jih doslej poznamo iz strežnikov. Razlikujejo se po tem, da imajo 24 in ne več 20 nogic, obenem pa še dodatni 8-nogični priključek z ločeno 12 V linijo; uporablja jo procesor, ki za delovanje potrebuje stabilno napetost. Če pravkar kupujete napajalnik, z nakupom EPS12V ne boste zgrešili, saj so modeli skoraj vseh izdelovalcev združljivi tudi s starimi osnovnimi ploščami ATX.

Kaj pravijo rezultati

Tako, zdaj pa k meritvam. Testni računalnik smo sestavili takole: osnovna plošča že omenjena Intel D975XBX, RAM 2 x 512 MB PC2 5300 Patriot, disk Hitachi 500 GB in grafična kartica ASUS GeForce 7800 GT. Za primerjavo obema Conrojema smo s "podstrešja" potegnili še Pentium EE 840, ki je predstavnik slabega pol leta stare prve serije Intelovih dvojedrnežev in teče na 3,4 GHz. Rezultate si lahko ogledate v tabeli in grafikonih, primerjavo z AMDji pri podobni, vendar žal ne enaki sestavi, pa na sosednji strani.

Najprej opazimo, da bodo tudi tisti, ki računalnike kupujejo v supermarketih, zdaj zares morali nehati gledati zgolj gigahertze. Procesorji Core 2 imajo namreč krajše, 14-stopenjske cevovode, zato so njihovi takti nižji, zmogljivosti pa večje. Spomnimo se, da je bil v času predstavitve Pentium 4 in tehnologije NetBurst 20-stopenjski cevovod predstavljen kot nekaj najboljšega na svetu...

Nova procesorja v Business Winstone 2004 in nato tudi v večpredstavni različici tega programa stari EE 840 dobesedno pustita zadaj. Na oko za slabih 30 %. Podobno se nadaljuje pri meritvah hitrosti pomnilnika in procesorja v PCmarku 2005, pa pri arhiviranju 517 MB velike datoteke s programom Winrar.

Precej manjše razlike smo pričakovali tudi pri izrazito matematičnih nalogah, kot je izračunavanje konstante pi na 320.000.000 decimalk s programom Super Pi, a se naša pričakovanja niso uresničila - tudi tu je Core 2 blestel. Še najbolj sta se procesorja zbližala pri povprečnem, najmanjšem in največjem številu sličic na sekundo v igri Call of duty 2, čeprav smo nastavitve, ki zadevajo zmogljivosti grafične kartice, kot je "antialiasing", znižali na minimum. Na koncu moramo omeniti še eno razliko. Po izračunanem Super Pi smo odčitavali temperaturo jedra. Ta je bila pri Pentiumu EE 840 71 stopinj, pri X6800 51 in pri E6700 49 stopinj. Ni kaj dodati.

"Multitasking, virtualizacija, hyperthreading in multicore"

V procesorskem svetu se rojeva vse več skovank z izrazom multi, ki pa jih nikakor ne smemo zamenjevati med seboj.

S pojmom multitasking ali večopravilnost, preprosto povedano, označujemo sistem z enim samim operacijskim sistemom, pod katerim vzporedno teče več različnih programov.

Virtualizacija pomeni, da v sistemu hkrati deluje več vzporednih operacijskih sistemov, od katerih lahko vsak poganja več programov.

O hyprethreading, večnitnosti, pa govorimo, kadar le en procesor simulira delovanje dveh procesorjev, ki jima ob pomoči tehnologije SMP (Symmetric Multi Processing) razdeli izvrševanje nalog in s tem izboljša svojo zmogljivost. Obeh fiktivnih procesorjev seveda ni mogoče uporabljati ločeno.

Nasprotno pa o multicore (večjedrnih) procesorjih govorimo, kadar procesor kombinira dve ali več jeder v enem ohišju ali podnožju. Povedano drugače, kot bi imeli sistem z več procesorji, a je v tem primeru zaradi skupnega podnožja njihovo izvajanje skupnih nalog hitrejše. V praksi je dvojedrni procesor približno 1,5-krat hitrejši od enojedrnega.

Zakaj tako?

Kaj je torej tisto, kar Core 2 naredi za zmagovalca? Zakaj napovedi tokrat niso pogrnile na preizkušanju v praksi? Novi procesorji se ponašajo s petimi ključnimi prvinami: prva je Wide Dynamic Execution, kar označuje sposobnost novih jeder, da naslovijo in izvedejo štiri ukaze v enem taktu. Prejšnji arhitekturi Netburst in Pentium M sta zmogli zgolj tri ukaze. Kajpada se pri Core 2 zaradi dveh jeder število izvedenih ukazov še podvoji in končno razmerje 3 : 8 že malce pojasni domnevno superiornost novincev. Intel v piarovskem jeziku govori celo o petih ukazih na takt, a to gre pripisati procesorjevi sposobnosti pametnega združevanja nekaterih operacij.

Drugo, Intelligent Power Capability, označuje naslednika Smartstepa, tehnologije, ki je v Intelovih mobilnih procesorjih skrbela za pametno porabo energije. A ne le, da ob mirovanju izklopi dele procesorja, IPC po potrebi vklaplja in izklaplja različne funkcije procesorja in zna, če zazna, da zaganjate le enonitno operacijo, izklopiti eno od obeh jeder.

Advanced Smart Cache ob pomoči naprednih funkcij drugonivojskega predpomnilnika še izboljša rabo pomnilniškega vodila. Zahvaljujoč ločenemu vodilu, ki dinamično alocira količino predpomnilnika med obe jedri, lahko podatke iz L2 hkrati bereta obe jedri. Še več, če obe povprašujeta po istem podatku, se bo ta v L2 zapisal le enkrat.

Smart Memory Access pomeni sposobnost procesorja razvrščati operacije, ki so odvisne druga od druge. Tako v cevovodih ne more prihajati do zastojev, ko operacija čaka na izvedbo druge.

Intel Advanced Digital Media Boost pa je sposobnost procesorja, da ukaz iz nabora SSE, SSE2 in SSE3 izvede v enem samem taktu. Prejšnji rod je namreč za izvedbo enega 128-bitnega ukaza SSE porabil dva procesorska takta. To se pozna pri hitrosti kodiranja in dekodiranja večpredstavnih datotek, pa tudi pri šifriranju podatkov in pri drugih značilno procesorskih nalogah.

Tako, za nami in pred nami je zanimivo procesorsko leto. A tudi v prihodnjih mesecih še ne bo miru. Intel napoveduje nove izdelke že jeseni, AMD pa bo najprej poskušal s hibridno tehnologijo dveh podnožij in v začetku prihodnjega leta s K8L. Če je X6800, ki stane skoraj 270.000 tolarjev, tudi za "geeke" nekoliko predrag, bo E6700 po okrog 145.000 tolarjev morda pravi nakup za prezimovanje do naslednjega dosežka enega izmed procesorskih rivalov. Toda, pozor. Večina mora pri nakupu računati še s stroškom osnovne plošče, pomnilnikov in tokrat tudi - glej okvirček - napajalnika.

Intel Core 2 Extreme X6800

Kaj: Procesor na podnožju LGA775.

Zahteve: Sistemski nabor 975x ali 965, DDR2.

Izdeluje: Intel, www.intel.com.

Prodaja: Elkotex, www.elkotex.si in Asbis, www.asbis.si.

Cena: 267.099 tolarjev.

Za: Zmogljivost, hladno delovanje.

Proti: Visoka cena.

Intel Core 2 Duo E6700

Kaj: Procesor na podnožju LGA775.

Zahteve: Sistemski nabor 975x ali 965, DDR2.

Izdeluje: Intel, www.intel.com.

Prodaja: Elkotex, www.elkotex.si in Asbis, www.asbis.si.

Cena: 144.520 tolarjev.

Za: Zmogljivost, hladno delovanje.

Proti: Visoka cena.

Sistem, na katerem smo preizkušali procesorje, smo sestavili s pomočjo podjetij Avtera,  Jae,  Elkotex in  Izid.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki