Telefoni, ki stanejo manj kot 150 evrov, so svojevrsten labirint naprav, ki jih ne bi smelo biti, in modelov, ki so presenetljivo OK. Slednjih je zadnja leta nekaj več, kar je predvsem posledica zorenja celotne telefonske kategorije naprav. Včasih so bili tako poceni telefoni povsem neuporabni, zdaj pa so skoraj vsi vsaj stopničko više od popolnega natega.
Če si ogledamo strojno opremo telefona Ceetah 2, mu ne gre prav dosti zameriti. 5,5-palčni zaslon je zelo soliden IPS s polno ločljivostjo. Mediatekov procesor ima osem 1,3 GHz jeder. Ta so seveda varčnejša jedra A53, a s tremi gigabajti pomnilnika povsem zadostujejo za tekoče delovanje Androida. Tako kot drugi telefoni z bolj varčnimi procesorskimi enotami tudi Cheetah ne blesti po grafični zmogljivosti, tako da naprednejše igre niso predstavljene najbolje. Vse skupaj povezuje Android 6.0, ki so ga pustili bolj ali manj pri miru, a svoja leta kaže s pristnostjo starega (in ne več varnega) »brskalnika«, ki ima nameščen tudi Chrome. Shrambe je 32 gigabajtov, to je pohvalno, in jo je mogoče razširiti s kartico micro SD. Fotoaparata sta povprečna. Glavni trinajstmegapikni dela solidne slike, prednji osemmegapikni je OK, kaj veliko več pa ni dodati. Ko potegnemo črto pod strojno opremo, gre za zelo soliden telefon nižjega cenovnega razreda, ki bi znal prepričati.
Huawei je v zadnjih nekaj letih zanesljivo zakorakal med najuspešnejše izdelovalce pametnih telefonov, predvsem po zaslugi svojih najzmogljivejših modelov. Nazadnje smo se navduševali nad modeloma P9 in Mate 9, tokrat smo vzeli v roke še topli model P10.
Moto G4 Plus je bil lani najboljši telefon serije »G«, tako da so bila pričakovanja velika. Ohišje je kovinsko. Tako kot osnovni model G5 je tudi Plus oblečen v kovino in lepše oblike kot predhodnika. Lenovo se je očitno odločil nekoliko osvežiti videz in uporabiti boljše materiale, in z obojim so zadeli v polno. Trend boljših materialov pri cenejših telefonih je že lani začel Samsung s serijo A, zaradi tega smo vsi na boljšem. Letos so manj znani izdelovalci s strojno močjo začeli konkurirati uveljavljenim znamkam, a so jih te zopet prehitele z oblikovanjem in izdelavo. Ko v rokah primerjamo telefona, kot sta (v tokratni številki opisani) Cubot Cheetah 2 in G5 Plus, je razlika očitna. Cubot izpade ceneno in plastično, G5 Plus pa daje vtis visokocenovne naprave.
Telefoni Moto G so najboljša različica dolgočasnosti. Že leta predstavljajo odlično razmerje med ceno in zmogljivostjo in navdušujejo s skopo preoblečenim Androidom. Ta je na telefonu tudi v zadnji različici. Letošnji G5, tako kot predhodniki, odkljuka vse omenjene postavke. Žene ga Android 7.0, ki je lahkotno oblečen v dodatke Moto, ki so večinoma všečni. Najbolj simpatična je še vedno gesta, ko telefon stresemo v roki in nas vrže neposredno v aplikacijo za fotografiranje.
Petnajst let je že, odkar je luč sveta ugledal prvi Segway PT, »osebni transporter«, ki je deloval na baterije, računalniki, tipala in žiroskopi pa so ga držali pokonci. Dolga leta je bil predrag, da bi si ga privoščili navadni smrtniki, lani pa so trg preplavile podobne naprave za zmerno količino denarja. Zdaj se v ta cenejši svet podaja tudi izvirnik.
Prihodnost računalništva so tablice. Prihodnost računalništva so hibridni prenosniki. Prihodnost računalništva so tablice, ki so dejansko hibridni prenosniki. Mogoče niti ne.
Kickstarterjeve kampanje za nabiranje denarja so v zadnjih letih dobra reklama za drobno podjetništvo. Ti projekti so tako priljubljeni, da so vzcvetele podobne pobude, kot sta IndieGogo in nekoliko bolj osebni GoFoundMe, v Sloveniji pa smo bili priča startaj.si in Adrifund.
Pogoni SSD vse lažje najdejo pot v osebne in prenosne računalnike. Razlogov »za« je vsekakor veliko, pa tudi njihove cene niso več tako zelo zasoljene. Da je odločitev za vgradnjo pogona SSD povsem logična izbira, dokazuje tudi tokratni preizkus štirih novih pogonov.
Uganete, kdaj je AMD nazadnje predstavil povsem novo arhitekturo procesorjev? Pisalo se je leto 2012. No, marca 2017 je podjetje odprlo novo poglavje v svoji bogati zgodovini. Sodeč po videnem, zna ime Ryzen zapisati v svoj dnevnik z zlatimi črkami.
Androidne tablice se niso med uporabniki nikoli prijele tako kot telefoni – še posebej pri tablicah višjega razreda je prvi izbor skoraj vedno Apple iPad Pro, vsa druga konkurenca daleč zaostaja. Samsung poskuša z Galaxy Tab S3 dokazati, da lahko tudi tablica z Androidom enakovredno tekmuje z Applovim paradnim konjem
Danes nas je večina pretežni del dneva priklopljena na pametni telefon. Ta ima praktično ves čas dostop v splet – včasih pa bi potrebovali tak dostop tudi na kaki drugi napravi, denimo prenosniku. Ena od možnosti so žepni usmerjevalniki Wifi/LTE
Med prenosniki so zadnja leta največji predmet poželenja ultra tanki, a zmogljivi hibridi. V to skupino lepo sodi tudi novi Lenovo Yoga 910. Prenosnik je izredno tanek, po merah primerljiv z drugimi tovrstnimi modeli s 13-palčnimi zasloni. Zanimivo, da jim je ob tem uspelo spraviti vanj zaslon z diagonalo 13,9, ki ima okoli resnično malo roba. Preseneti le rob na spodnji strani, ki (ravno zaradi majhnega roba na drugih treh stranicah) deluje večji, kot je v resnici. Nenavadna je tudi vgradnja spletne kamere spodaj, pod zaslon.
HP ima pri nas res solidno izbiro prenosnikov, novi model s pozabljivim imenom oziroma oznako 17-x103nm, pa sodi v zgornji razred cenejših modelov. Gre za razmeroma velik 17-palčni prenosnik. Na videz deluje dokaj preprosto, odet je v sivo plastiko, ki ne vliva posebnega občutka kakovosti. Zgornji pokrov je narebren, in to vsaj malo izboljša togost zaslona.
V preteklosti smo preizkusili že kar nekaj prenosnikov za zahtevnejše igričarje, mednje se vpisuje tudi HPjev novi Omen 15. V nasprotju z nekaterimi bolj kričečimi modeli je nekoliko zadržan. Ohišje je iz kakovostne črne plastike, na sredini pokrova zaslona se ponaša z unikatnim rdečim logotipom (ta je sicer odseven, nima pa diode LED). Nase nekoliko opozori le tipkovnica, ki ima temno rdeče obrobe in tipke enake barve. Te je na trenutke kar težko prebrati. Je pa tipkovnica osvetljena od zadaj (spet v rdeči barvi), kar občutno izboljša berljivost. Zadaj je še nekoliko večja reža za izpust toplega zraka.
Lenovo K6 Note je telefon s 5,5-palčnim zaslonom FullHD (1920 × 1080 pik), kakršne imajo ponavadi »večji in dražji« modeli, a tokrat je taktika drugačna. Telefon ima res velik in celo zelo dober zaslon, toda malce šibkejše drobovje, zato se lahko pohvali z zelo ugodno ceno. Za 250 evrov bi ga lahko priporočili vsakomur. Res je nekoliko debelejši (9 mm) od trikrat dražjih modelov, a to mu lahko odpustimo, mar ne?
Če je Moto G4 Play napačen odmik od osnovnega modela G4, je G4 plus korak v pravo smer. Strojna moč je povsem enaka modelu G4, tako da v ohišju dobimo osemjedrni procesor (4 x 1,5 GHz in 4 x 1,2 GHz), ki uporablja varčnejša jedra A-53. Ta imajo na voljo 2 (16 GB različica) ali 3 (32 GB različica) gigabajte pomnilnika. Očitno bo treba tudi pri telefonih postati pozoren, koliko pomnilnika imajo vgrajenega. Dva gigabajta našega testnega modela je zaenkrat povsem dovolj, zna pa biti model z 32 gigabajti shrambe in tremi pomnilnika najboljša ponudba. Zaslon modela Plus je enak kot pri osnovnem G4, tako da meri 5,5 palca po diagonali in kaže sliko pri polni ločljivosti. Lenovo je za te telefone Moto izbral solidne zaslone, ki niso vrhunski, a jim ne gre prav veliko očitati. Barve so dovolj žive in vidni koti zadovoljivi. Odmiki od osnovnega modela se začnejo pri fotoaparatu, saj ima Plus 16-megatočkovnega. Razlika med 12 in 16 megapikami ni prav velika in se večinoma meri v tem, da lahko s plusom zajemamo solidne slike z malce manj svetlobe. Kljub temu to ni vrhunski fotoaparat, a je treba povedati, da je letos Motorola, no – Lenovo, končno začel v svoje telefone vgrajevati spodobne fotoaparate. V preteklih letih so namreč zelo zaostajali za konkurenco. To se je najlepše videlo pri Nexusu 6, ki ga je izdelala Motorola, in je imel glede na konkurenco porazno kamero.
Lenovo zaenkrat izdelke, ki jih izdelujejo ekipe Motorole, pusti bolj ali manj pri miru. Ko je Lenovo od Googla kupil Motorolo, je bila največja bojazen, da bo na Motoroline izdelke nameščal svojo programsko opremo. Ko je bila Motorola del Googla, je bila to najbolj svetla točka telefonov Moto, saj jih je gnal praktično neobremenjen Android, kar je imelo predvsem pri poceni napravah zelo pozitivne učinke.
V prejšnjem Monitorju smo preizkusili odličen telefon NOA H10, ki ga »izdelujejo« na sosednjem Hrvaškem. Za 370 evrov je zelo dobra izbira, smo zapisali.
Huawei se je v zadnjem času trdno zasidral kot eden največjih izdelovalcev pametnih telefonov. Različne številke in raziskave ga postavljajo ob bok Samsungu, na nekaterih trgih celo predenj. Vlaganje v podobo se je očitno izplačalo, vlaganje v vrhunske in vrhunsko oblikovane telefone pa tudi. Pohvalili smo že njihov najmočnejši telefon P9, tudi nad nekoliko cenejšimi modeli Nova smo bili navdušeni. Tokrat pa smo imeli v rokah model Mate 9, ki je nekakšna »Note« različica modela P9. Ne, nima peresa, a je telefon večji in ima tudi ustrezno večjo in zmogljivejšo baterijo. Po (skoraj) vseh merili gre za vrhunski telefon, ki pa se žal pohvali tudi z vrhunsko ceno.
Platforma Android TV je že nekaj let v senci drugih Googlovih podvigov. Za »svojo« so jo vzeli predvsem izdelovalci pametnih televizorjev (med katerimi vodita Sony in Philips), namenskih škatlic z Android TV, ki TVju »dodajo pamet«, pa je malo. Med izdelovalci teh vodita Nvidia, ki je pred dvema letoma predstavila Shield Android TV.
Synology je lani presenetil z lastnim brezžičnim usmerjevalnikom. Vse kaže, da bodo v tem segmentu vztrajali, saj je na voljo že njegova nadgradnja.
Canonov novi tiskalnik i-Sensys LBP712Cx ponuja možnost barvnega tiska za pisarniška okolja. Gre za nekoliko večji tiskalnik (v višino meri skoraj pol metra, tehta pa 29 kilogramov), ki mu lahko spodaj dodamo nekaj predalov in ga tako še nekoliko dvignemo, da postane povsem samostoječa enota.
Canonov i-Sensys LBP253x je srednje velik črno-beli laserski tiskalnik, kakršne najdemo predvsem v manjših pisarnah, samostojnih delovnih skupinah, pa tudi v manjših domačih podjetjih. Tiskalnik je nekoliko večji od vstopnih modelov, namenjenih domačim uporabnikom, kljub temu ga lahko postavimo tudi na pisalno mizo ob računalnik.
Novi Kyocerin tiskalnik P5021cdn predstavlja vstopni rang barvnih laserskih tiskalnikov. Gre za eno cenejših barvnih naprav iz naših tabel, ki je laserska alternativa tipičnim domačim brizgalnim modelom (čeprav so slednji praviloma večopravilne naprave, to pa samo tiskalnik). Naprava je večja kot večina domačih črno-belih laserjev, a jo bomo kljub temu brez težav odložili na pisalno mizo. Pri tem je koristno tudi to, da gre za eno tišjih laserskih naprav.
Da se laserski tiskalniki zelo počasi (če sploh) spreminjajo, lepo pokaže Kyocerina naprava P3045DN. Pri preizkusu se je namreč izkazalo, da je praktično po vseh lastnostnih enaka modelu FS-4100DN istega izdelovalca, ki smo ga preizkusili pred štirimi leti. Le ena nadvse pomembna razlika je med njima: ta, da dobimo novinca po praktično polovični ceni.
Kyocerin novi tiskalnik P2040DW je predstavnik osnovnih, črno-belih modelov, s tem da tako po zmogljivostih, hitrosti in ceni že počasi sega v naslednji rang. Namenjen je tako manjšim pisarnam kot zahtevnim domačim uporabnikom (ali pa domačim pisarnam). Po velikosti ostaja praktično enak predhodnikom tega podjetja v tem cenovnem razredu, denimo modelu P2135dn, ki smo ga preizkusili pred skoraj dvema letoma. Je torej večji od vstopnih modelov, a se bo zanj brez večjih težav našel prostor tudi na delovni mizi.
Panasonic redno osvežuje svojo linijo brezzrcalnih modelov, najnovejši aparat v tej seriji je model G80. Aparati v seriji 'G' se po oblikovanju držijo smernic aparatov DSLR, torej z odebeljenim ročajem na desni in kukalom na zgornji strani. Ohišje tega aparata je iz kombinacije kakovostne plastike z nekaj magnezijeve zlitine. Glede na cenovno umestitev nas je presenetilo, da je odporen proti vremenskim učinkom in prahu – to večinoma srečamo pri dražjih aparatih.
Fujifilm je v zadnjih letih postal kar močan konkurent na področju brezzrcalnih fotoaparatov z izmenljivimi objektivi. Ponuja zanimiva lastna tipala v kakovostnih, skoraj staromodnih ohišjih ter zanimiv izbor objektivov, predvsem fiksnih. Novi model X-A3 nadomešča starejšega X-A2, pokriva pa vstopni cenovni in zmogljivostni razred tega izdelovalca.
Sony je na fotografskem področju zelo močan, sploh v segmentu brezzrcalnih aparatov z izmenljivimi objektivi. Njihova serija NEX se je že pred časom preimenovala, zdaj tudi te aparate prodajajo pod oznako Alpha (ali le »a«). Najnovejši model je a6300. Gre za aparat srednjega zmogljivostnega in cenovnega razreda, naslednik modela a6000, ki je pred dvema letoma nadomestil model NEX-6.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
