Pentium M na mizi
Pentium M je svojo zmogljivost že dokazal v prenosnikih in ni jih malo, ki menijo, da gre za idealen procesor tudi za namizne računalnike - ob visoki zmogljivosti se ne greje pretirano, pa tudi njegova poraba je dokaj majhna.
Pentium M je svojo zmogljivost že dokazal v prenosnikih in ni jih malo, ki menijo, da gre za idealen procesor tudi za namizne računalnike - ob visoki zmogljivosti se ne greje pretirano, pa tudi njegova poraba je dokaj majhna.
Prvo Picaso je pred skoraj letom dni kupil Google od podjetja Picasa, Inc., jo nadgradil in izdal v novi različici. Tudi Picasa 2 je namenjena iskanju, urejanju in obdelovanju slik v računalniku, predvsem digitalnih fotografij. Že prva različica je marsikoga prepričala, saj je bila zelo preprosta za uporabo. Program je po novem brezplačen, izpopolnili pa so načine obdelovanja slik in odpravili marsikatero pomanjkljivost.
Dellov Latitude D600 spada med bolj prodajane prenosnike tega podjetja, katerega značilnost so bile dokaj majhne zunanje mere in nadpovprečna opremljenost za zahtevano ceno. Zmagovite kombinacije pri Dellu seveda niso menjali, tako da je model D610 le manjša posodobitev uspešnega predhodnika. Po zunanjosti je skoraj povsem enak modelu D600 (ohišje je bilo deležno le nekaj lepotnih popravkov), pa tudi po zasnovi ne odstopa preveč od D600, če seveda upoštevamo prehod na nov rod Intelovega kompleta Centrino.
64-bitni nabor ukazov AMD64, ki ga je vpeljal AMD s svojimi procesorji Athlon 64 in Opteron, sicer poganja obstoječo 32-bitno programsko opremo, vendar resnične prednosti prinaša šele s 64-bitnim operacijskim sistemom in programi. Do nedavna smo bili pri izbiri omejeni na odprtokodne rešitve, s predstavitvijo 64-bitne različice Windows XP pa lahko računamo na hitrejšo uveljavitev 64-bitnosti tudi v namiznih računalnikih, ne samo v strežnikih.
Že februarja smo preizkusili najnovejše Canonove večnamenske brizgalnike, ki temeljijo na tiskalniški seriji Pixma. Izkazali so se kot odlični, med modeli brez vgrajenega faksa pa je bil najboljši MP750. "Kuj železo, dokler je vroče", si verjetno misli Canon in omenjeni model še dodatno nadgrajuje - z modelom MP760. Če bi hoteli na hitro končati, bi rekli, da je MP760 le MP750 z bralnikom pomnilniških kartic, barvnim zaslonom LCD (za uporabniški vmesnik in pregledovanje in delno urejanje fotografij na pomnilniških karticah) in optičnim bralnikom, ki lahko po novem bere tudi prosojnice oz. diapozitive, vendar brez podajalnika za optični bralnik.
Kljub temu da je Ricoh bolj znan po pisarniških izdelkih, je že vrsto let navzoč tudi na trgu digitalnih fotoaparatov. Za razliko od nekaterih drugih modelov tega podjetja je Caplio RZ1 oblikovan kot "klasični" predstavnik nižjega cenovnega razreda kompaktnih digitalnih fotoaparatov. Ima trdno kovinsko ohišje, ki niti ni preveliko, moti le, da je prijem ohišja razmeroma slab. Upravni del je na hrbtni strani desno od barvnega zaslona LCD (diagonala 46 mm), zasnovan pa je dokaj pregledno. Moti le to, da je na zadnji strani ohišja le malo prostora za prste. Menuji so pregledno zasnovani, tako da je upravljanje nasploh enostavno. Goriščna razdalja objektiva je enaka od 35 do 105 mm v formatu leica, optična povečava je torej trikratna, svetlobna jakost pa je dobra le pri širokem kotu (2,8), slabša pa v tele položaju (5). Zato aparatu hitro poide sapa v slabših svetlobnih razmerah, če uporabljamo povečavo, vendar pa si je mogoče precej dobro pomagati s povečevanjem občutljivosti delovanja tipala, seveda na račun šuma. Na voljo je tudi vgrajena bliskavica, ki seže do največ 2,7 m, zunanje bliskavice niso podprte. Ostrenje (izvedeno je hibridno - s kombinacijo tipala in ocenjevanja kontrasta skozi objektiv) pri slabši svetlobi deluje manj natančno in tudi počasneje (medtem ko pri normalni svetlobi deluje zelo hitro).
Prestigio je s svojimi prenosniki pritegnil precej kupcev, ki si želijo zmogljiv prenosnik po ugodni ceni, a doslej je meril predvsem na spodnji in srednji cenovni razred. Visconte 120, novi model tega izdelovalca, pa se bo s konkurenco bojeval v razredu ultralahkih prenosnikov. Gre za simpatično oblikovan majhen računalnik, ki je tudi v svojem razredu posebnež. Ima sicer 12-palčni zaslon (kar je za ultralahke prenosnike običajno), a s stranicami v formatu 16 : 10 in ločljivostjo 1280 × 800 pik. Zaslon je prevlečen s posebno folijo, zaradi katere je slika svetlejša in bolj kontrastna, vendar je tudi odblesk svetlobe večji.
Prenosnik Maxdata Pro 8100X odlikuje čvrsto, vendar sodobno oblikovano ohišje, kar se opazi predvsem pri odpiranju in zapiranju pokrova, pri čemer se zaslon ne upogiba kot pri številnih ohišjih iz mehkejših materialov. Nekoliko moteča je površina pred tipkovnico, ki je rebrasta, saj se v režah hitro nabere prah in ga je težko obrisati.
Maxdata je v Sloveniji razmeroma neznano podjetje. V tujini, predvsem na domačem nemškem trgu, je dobro znano po številnih rešitvah na področju strojne računalniške opreme. Prenosnik Maxdata Eco 4200x že s svojim imenom nakazuje, da gre za vstopni model tega izdelovalca, temu primerno ugodna je tudi cena.
Fujitsu Siemensovi prenosniki iz družine Amilo se uvrščajo v spodnji cenovni razred. Gre večinoma za izdelke OEM, ki jih FSC samo prodaja pod svojim imenom, tako da se med sabo pogosto razlikujejo tako po zunanjosti kot tudi po opremljenosti. Model Amilo L7300 sodi med najosnovnejše modele tega izdelovalca, tako da je opremljenost prenosnika povprečna. Procesor Celeron M deluje s taktom 1,5 GHz, diska je 40 GB, pomnilnika pa 256 MB. Za vrtenje optičnih nosilcev je na voljo DVD zapisovalnik. Sliko za 15-palčni zaslon z ločljivostjo 1024 × 768 pik izrisuje kar Intelov sistemski nabor, ki za to opravilo zaseže do 64 MB sistemskega pomnilnika.
Fujitsu-Siemensov prenosnik Amilo L1300 ima zaslon širokega formata, z diagonalo, dolgo 15,4 palca. Sliko prikazuje v ločljivosti 1280 × 800 pik. Že z velikostjo zaslona nakazuje, da je namenjen (tudi) predvajanju DVDjev. V ta namen je priložen tudi daljinski upravljalnik. Na prenosnik se priklopi s priloženim sprejemnikom prek vmesnika USB, posnema pa tudi pritiske štirih tipk, s katerimi lahko krmilimo predstavitve v PowerPointu. Prenosnik se je izkazal pri predvajanju filma iz enote DVD, le zvočniki so nekoliko pretihi.
ChiliGreen je avstrijsko podjetje, ki se med drugim ukvarja s prodajo prenosnih računalnikov in smo ga pred leti poznali pod imenom IPC. Njihovo vodilo je enako kot pri vseh manj znanih podjetjih - agresivne cene za spodobno kakovost. Kako se to vodilo obnese, smo preverili pri dveh prenosnikih.
Prvi spletni brskalnik je ugledal luč sveta leta 1990, v času, ko je tudi sam internet šele začenjal svoj zmagoviti pohod. Nastajale so vedno nove storitve (IRC, usenet, gopher, FTP, telnet), a večina danes uporablja le še dve: elektronsko pošto za izmenjevanje informacij z drugimi uporabniki in brskalnik za dostop do informacij na spletnih straneh.
15-palčni monitorji LCD so danes pravzaprav precej manj privlačen nakup kot pred letom dni. 17-palčniki z zaslonom iz tekočih kristalov stanejo komaj kaj več. Kljub temu pa je ponudba različnih modelov še vedno pestra in boj med konkurenti še vedno hud.
Že kar veliko časa je minilo, odkar smo opravili popolni pregled ponudbe digitalnih fotoaparatov. To je bilo namreč že kar zajetna tri leta nazaj. A to ne pomeni, da zanemarjamo ta vroči segment trga digitalnih tehnologij, temveč smo njegov razvoj neprestano spremljali z vsakomesečnimi preizkusi. Za boljšo preglednost in primerjavo pa vam predstavljamo vse modele, ki so trenutno naprodaj (oziroma so nam jih zastopniki in prodajalci odstopili v preizkus), in si ogledamo, kakšne zmogljivosti ponujajo današnji digitalni fotoaparati različnih zmogljivostnih razredov in na kaj je treba biti pozoren ob nakupu.
Laserski tiskalniki so se iz izdelkov za velik denar prelevili tudi v naprave, ki jih ima domači uporabnik na pisalni mizi. Najcenejši modeli pri črno-belem izpisu namreč uspešno nadomeščajo brizgalnike, barvni modeli pa so zaenkrat še predragi, vendar se cene vztrajno znižujejo. Na drugi strani pri najzmogljivejših tiskalnikih izdelovalci vztrajno premikajo hitrostne in zmogljivostne meje.
TroNote T65-CXD je prenosnik nižjega cenovnega razreda. Odlikuje ga vzdržljiv akumulator, ki zagotavlja dobre tri ure nepretrganega dela brez priklopa na električno omrežje. Poganja ga Intelov Pentium M s taktom 1,7 GHz, ki ima na voljo 512 MB delovnega pomnilnika. Za večpredstavnost skrbita na osnovni plošči integrirani zvočna in grafična kartica izdelovalca Intel, kar sicer zadošča za predstavitve ali delo s poslovnimi programi, igre, ki zahtevajo hitro grafično kartico, pa bodo tekle bolj za silo (preizkus 3D mark mu je prisodil 1774 točk).
Intelova osvežitev sistemskega nabora Centrino je prinesla kar nekaj novih tehnologij, prehod na novosti pa bo pri večini izdelovalcev potekal v naslednjih dveh mesecih. Med prvimi prenosniki, ki temeljijo na novem naboru Alvisio, je tudi Solonote P1558A. Ta je z Intelovim procesorjem Pentium M novega rodu s taktom 1733 MHz, 512 MB pomnilnika DDR in 60-gigabajtnim diskom SATA zelo spodobno zasnovan, njegove prednosti v primerjavi s podobno zmogljivim predhodnikom pa so novosti, ki jih prinaša nov nabor 915GM.
Da ultralahki prenosniki niso več samo domena najbolj uveljavljenih izdelovalcev prenosnikov, je že pred kratkim dokazal Prestigio z modelom Visconte 120, v prihodnje pa lahko pričakujemo precej večjo ponudbo ugodnih, a vseeno majhnih in lahkih prenosnikov. Solonote C1551A je najmanjši izdelek v paleti te blagovne znamke. Gre za povprečno opremljen prenosnik, ki s Celeronom M s taktom 1,4 GHz in 256 MB pomnilnika ne bo rušil hitrostnih rekordov, njegova zmogljivost pa več kot zadostuje za delo s pisarniškimi programi.
Prestigiov model Nobile 159w je prenosnik s 15,4-palčnim zaslonom širokega formata, ki se kljub temu lahko pohvali z ne preveliko težo in tankim ohišjem. Zasnovan je na procesorju Pentium M s taktom 1,6 GHz, ki mu dela družbo na osnovni plošči 512 MB pomnilnika in ATIjev grafični procesor Mobility Radeon 9700, ki ima na voljo kar 256 MB pomnilnika - največ med prenosniki, ki so trenutno na voljo pri nas. Zaslon ima, kot smo že omenili, diagonalo 15,4 palca, stranice v razmerju 16 : 10, njegova ločljivost pa je 1680 × 1050 pik. Zmogljivo zasnovo zaokrožuje že zapisovalnik DVD. Ohišje je nekoliko trdnejše kot pri predhodniku, 158w. Je bolj zaobljenih linij in optično deluje manjše, čeprav sta si po merah prenosnika zelo blizu.
Pentax je z aparatom Optio SV v primerjavi z drugimi modeli iz družine Optio S naredil velik korak naprej. V ohišje, ki je po velikosti primerljivo z modelom S50, mu je uspelo vgraditi za ta razred zelo zmogljiv objektiv, ki ponuja kar petkratno optično povečavo (pri 35-milimetrskih fotoaparatih razpon ustreza goriščni razdalji od 36 do 180 mm). Pri Pentaxu se radi pohvalijo tudi z novim procesorjem ASIC, ki naj bi poskrbel za dobro odzivnost aparata.
Olympusov C-470 Zoom je digitalni fotoaparat nižjega cenovnega in zmogljivostnega razreda, ki spada v razred 4 MP modelov. Tipalo CCD namreč zajema slike z največjo ločljivostjo 2272 × 1704 pik, kar pomeni izkoriščenost 3,87 milijona svetlobnih elementov tipala CCD, katerega diagonala je 1/2,5 palca. Poleg največje ponuja še praktično vse standardne "vmesne" ločljivosti, do ločljivosti VGA.
V spodnjem cenovnem in zmogljivostnem razredu Olympus danes ponuja kar precej širok izbor modelov in eden izmed teh je tudi model C-370 Zoom. Ponuja objektiv s trikratnim zumom, ki ima goriščno razdaljo enako med 38 in 114 milimetrov v formatu leica, s svetlobno jakostjo med 2,9 pri širokem kotu in slabših 5 v tele položaju (kar je verjetno tudi eden od razlogov, da ima kar nekaj težav z natančnim ostrenjem ob slabši svetlobi). Tega lahko uporabljamo od pol metra naprej, v makro načinu od 20 centimetrov naprej, v super makro načinu pa se lahko objektom približamo na vsega 2 centimetra. Tipalo ima diagonalo 1/2,7 palca in v slike JPEG zajame 3,14 milijonov pik, kar ustreza ločljivosti 2048 × 1536 (dodatni ločljivosti sta 1600 × 1200 in 640 × 480 pik). Tudi pri tem poceni Olympusu pa se je izdelovalec odpovedal serijski kartici xD. To je treba dokupiti posebej, v osnovi pa ima fotoaparat le 12 MB notranjega pomnilnika, kar zadostuje le za pet slik ob uporabi najboljše kakovosti.
Coolpix 8400 je posodobljena različica modela Nikon Coolpix 5400, ki tudi v razred zmogljivih kompaktnih digitalnih fotoaparatov prinaša tipalo razreda 8 MP. Uporabljeno tipalo je Sonyjevo, ki izkorišča 7,99 milijona svetlobnih elementov in diagonalo 11 milimetrov, največja ločljivost pa je 3264 × 2448 pik (doslej so ga uporabljali zgolj v razredu zelo zmogljivih kompaktnih modelov). Kot alternativa so na voljo tudi nižje ločljivosti, ki ustrezajo razredu tipal 5 MP, 3 MP in 2 MP, ki še vedno zadostujejo za razvijanje na papir, za popolnoma "računalniško" rabo (torej za splet, digitalne albume ipd.) pa so na voljo tudi ločljivosti 1280 × 1024, 1024 × 768 in 640 × 480 pik. Aparat podpira tudi manj stisnjene slike JPEG, na voljo pa sta tudi nestisnjena zapisa RAW ali TIFF. Fotografije se shranjujejo na kartice Compact Flash I ali II, žal pa k aparatu v osnovni izvedbi kartica sploh ni priložena.
OfficeJet 7410 že na prvi pogled kaže, da je resna naprava in velik Hewlett-Packardov up. Gre za trenutno najmočnejšo brizgalno večnamensko napravo tega izdelovalca.
Brother je med večnamenskimi napravami od vsega začetka posebnež. Za razliko od konkurentov, ki so vsi po vrsti prišli iz sveta brizgalnikov (in jim je izdelovalec naknadno "pripel" še optični bralnik in morda faks), so Brotherjevi modeli prišli iz sveta faksov (ki so jim "pripeli" še povezavo z računalnikom). Drugačna zgodovina se pozna tudi pri zmogljivosti samih naprav. Modeli, ki smo jih preizkusili doslej, kot tiskalniki niso bili najboljši, nekaj težav so imeli tudi kot optični bralniki (OCR ne podpira šumnikov), vendar so bili zato odlične naprave za faksiranje. Eden izmed modelov je premogel celo pravcato elektronsko tajnico.
O najnovejšem IBMovem Thinkpadu, T43, je težko povedati kaj novega, saj se od predhodnika T42 razlikuje le v podrobnostih.
Dellov Inspiron 9100 bi zaradi njegovih zunanjih mer, pa tudi zaradi sestavnih delov, prej lahko primerjali z namiznimi računalniki kot prenosniki. Njegov naslednik, Inspiron 9200, je nekoliko vitkejši (čeprav še vedno baročnih mer, njegova notranjost pa je precej bolj prenosniška). Po videzu s srebrno in belo barvo ohišja malo spominja na Applove PowerBooke, je pa precej debelejši in težji, tako da ga bodo morebitni uporabniki prej postavili na pisalno mizo kot na kolena.
Canonova aparata A75 in A85 sta uporabnikom v spodnjem cenovnem razredu ponudila kakovostne fotografije po ugodni ceni, aparata pa sta omogočala tudi dober ročni nadzor nad slikanjem in možnost dokupa raznih dodatkov (predleč, podvodnih ohišij ipd.). Sama zasnova obeh aparatov pa je bila podedovana že od modela A60 in je tako imela že kar dolgo brado, zato so se v Canonu odločili za vizualno in tehnično prenovo obeh digitalcev.
V prvih štirih nadaljevanjih o domačem PCju smo si podrobno ogledali, kakšen naj bi bil osebni računalnik v dnevni sobi, zdaj pa je napočil čas, da teorijo, ki je bila, da ne bo pomote, obilno podprta s prakso iz Monitorjevega laboratorija in avtorjevega vsakdanjega dela z računalniki, preizkusim tudi v resničnem življenju. Oglejmo si torej, kako sem sestavil HTPC, na kakšne ovire sem pri tem naletel in kako se je vse skupaj obneslo.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih