Panasonicov vstopni model je nekoliko dražji od številnih drugih, na prvi pogled precej podobnih modelov, a svojo ceno upraviči z nekaterimi značilnostmi, ki odstopajo od povprečja. Sedem megapik je na primer že nekoliko boljeod česa? od povprečja? ne moreš primerjati z ničem
HP je sicer bolj znan po tiskalnikih in računalnikih, a ima v svojem proizvodnem programu tudi nekaj zanimivih fotoaparatov. Vstopni model M537 sodi med najcenejše digitalce in je namenjen uporabnikom, ki od fotoaparata pričakujejo zlasti preprosto rabo. Objektiv ima tako kakor skoraj vsi modeli v tem razredu 3-kratni zum, ki pa sega nekoliko bolj v širokokotno področje od povprečja. Razlika je majhna, a je vsak "milimeter" širšega pogleda dobrodošel. Tudi zaslon LCD je za pol palca večji od zaslonov pri nekaterih neposrednih tekmecih.
Fujifilmov vstopni model je na prvi pogled samo še en v množici po velikosti in osnovnih tehničnih lastnostih zelo podobnih fotoaparatov, a se v njegovi notranjosti skriva posebnost - tipalo SuperCCD HR. Za razliko od navadnih tipal CDD, ki imajo kvadratne elemente, ima Fujifilmov osmerokotne, ki so tudi nekoliko drugače razporejeni. Njegova prednost naj bi bila boljša ločljivost in zlasti občutljivost.
Casiovi fotoaparati iz serije Exilim Z sodijo v isti elegantno tanki razred kakor na primer Canonovi Ixusi in z vzdržljivim aluminijastim ohišjem izdajajo svoj nekoliko višji cenovni razred. Po osnovnih fotografskih lastnostih, zlasti po zmogljivosti objektiva, sicer ne izstopajo iz povprečja, so pa opremljeni z napredno elektroniko, katere namen je predvsem kar se da preprosta raba tudi v nekaterih ne najbolj vsakdanjih okoliščinah.
Pri Canonu dobro vedo, kaj mora imeti in znati fotoaparat, tudi tak, ki ga bodo v rokah držali manj zahtevni uporabniki. Zaradi tega so eni redkih, ki so tudi pri najcenejših modelih še ohranili optično iskalo. Dandanes se sicer marsikateremu nedeljskemu fotografu iskalo zdi precej odveč (in zaradi tega je tudi čedalje manj modelov, ki ga sploh imajo), a pisec teh vrstic težko dovolj poudari njegovo koristnost.
Tajvanski BenQ je pri nas bolj znan po monitorjih, televizorjih in projektorjih, v svojem proizvodnem programu pa ima tudi številne modele digitalnih fotoaparatov, od katerih smo preizkusili vse tri, ki jih je mogoče kupiti tudi pri nas. Model C740 je namenjen manj zahtevnim uporabnikom, v svojem (naj)nižjem cenovnem razredu pa sodi med zmogljivejše.
Ob še zmeraj sorazmerno visokih cenah samostojnih naprav GPS in še posebej zemljevidov, ki jih je moč uporabiti tudi z ročnimi računalniki, se zdi ponudba navigacije GPS mobilnih operaterjev kakor nalašč za občasne popotnike. Vse, kar potrebujemo, je eden izmed podprtih mobilnih telefonov z vgrajenim GPS (in teh je vse več) ali pa poseben vmesnik GPS, ki se s telefonom poveže prek bluetootha.
Ročni računalniki oziroma dlančniki so sicer bolj ali manj izumirajoča vrsta strojne opreme, saj jih bodo skoraj zagotovo v kratkem popolnoma nadomestili pametni telefoni. Tako ne čudi, da smo si v tej konkurenci ogledali večinoma le pametne telefone in le en ročni računalnik z vgrajenim modulom GPS.
O GPS v mobilnih telefonih si lahko preberete v posebnem članku, v pričujočem pa se bomo pozabavali s hibridno rešitvijo - pametnimi telefoni z vezjem GPS, ki zemljevide sprejemajo prek mobilnega omrežja od samega mobilnega operaterja.
Kot smo v prejšnji številki ugotovili za programe za snemanje plošč CD in DVD, se časi programov, ki so nekoč veljali za visoko tehnologijo, spreminjajo. Nekoč priljubljeni in poceni programi so postali napihnjeni in počasni, predvsem pa za današnje čase predragi. Težko bi našli lepši zgled, kot je legendarni program ACDSee, ki z vsako različico raste in se bohoti, a hkrati izgublja na priljubljenosti in uporabnosti.
Časi domačih temnic so, razen za večne privržence filmske fotografske tehnike, mimo. To pa ne pomeni, da (digitalnih) fotografij ne moremo več "razvijati" kar doma. Razvijemo ali, bolje, natisnemo jih lahko na vsakem boljšem tiskalniku, poznamo pa tudi namenske tiskalnike, namenjene natisu zgolj fotografij.
Dansko podjetje Lego, ki ga zagotovo poznate po gradbenih kockah, izdeluje tudi najrazličnejše tematske komplete, iz katerih lahko zgradite marsikaj (avtomobile, robote, dinozavre ...), krmilite pa jih lahko tudi z računalnikom. Najnovejši Legov robotski komplet se imenuje Mindstorms NXT in prinaša v vsak dom neskončne možnosti ustvarjanja.
V začetku lanskega leta smo v Monitorju opravili prvi preizkus mobilnih telefonov v vlogi fotoaparatov in ugotovili, da se tudi najdražji modeli telefonov, ki jih izdelovalci predstavljajo kot fotoaparate, nikakor ne morejo kosati z osnovnimi fotoaparati priznanih izdelovalcev. Leto in pol pozneje je zgodba nekoliko drugačna.
Programski paket ISL Light, o katerem smo v naši reviji že pisali, je dobil dodatek ISL AlwaysOn, ki že uveljavljenemu paketu dodaja nove razsežnosti.
V Symantecu so poleg svojega "pravega" paketa Norton Internet Security ponudili še razširjeno različico s pomenljivim imenom Norton 360. Ta naj bi pokrivala vsa varnostna področja, ki zadevajo uporabnika domačega računalnika.
Prvi pametni telefon z operacijskim sistemom Windows Mobile 6.0 nas ni prepričal. Sicer HTC ne gre očitati inovativne in kakovostne zasnove aparata, ki mu iz desne strani zdrsne celotna tipkovnica, a očitno so naredili napako pri izbiri procesorja. Procesorji OMAP iz Texas Instruments napajajo že več generacij HTCevih naprav (in tudi večine drugih mobilnih telefonov), vendar je takt 201 MHz očitno prenizek za zahtevni operacijski sistem.
Zadnja različica Microsoftove pisarne prinaša kopico novosti. Z nekaterimi brezplačnimi dodatki si lahko olajšamo prehod, prihranimo kak siv las in še dodatno izboljšamo svojo produktivnost.
Brskanje za novimi različicami ni nekaj, s čimer si povprečni uporabnik računalnika krajša čas. K sreči so v File Hippo spisali priročen programček, ki iskanje nadgradenj programov, ki jih imamo nameščene, bistveno olajša.
"gadget [gae´džit] n coll predmet ali izum (navadno brez pravega imena), priprava, orodje, one; joc malenkost" - iz velikega angleško-slovenskega slovarja Državne založbe Slovenije
Vsak skrbnik računalniškega sistema se kdaj znajde pred dilemo, kaj se bo zgodilo, ko bo nadgradil npr. poštni strežnik. Ali bo še vedno vse delovalo, kot bi moralo? Ali se bodo prenesli vsi podatki? Ali bodo imeli uporabniki težave z dostopom? Ali, ali, ali ... Rešitev je v virtualizaciji - preizkusili smo novi VMware Workstation.
Brezžična tehnologija WLAN (Wi-Fi) je namenjena predvsem povezovanju na razmeroma kratke razdalje (manj kot 100 metrov med brezžično dostopno točko in odjemalcem). S primerno opremo pa signal lahko seže precej dlje.
Bitka med projektorji in plazemskimi oz. LCD televizorji traja že dolgo, vendar nič ne kaže, da je bo kmalu konec. Pri obeh tehnologijah se cene drastično znižujejo, kakovost in zmogljivost pa sta vedno boljši. Kljub temu bomo po slovenskih domovih težko našli veliko platno, ki bi igralo vlogo velikega televizorja, pa čeprav so cene v primerjavi z velikimi LCD približno enake.
Televizija visoke ločljivosti sicer očitno še lep čas ne bo zašla v naše kraje, a ko to berete, so v trgovine, tudi naše domače, že prišli novi Sonyjevi Playstationi 3 s predvajalnikom blu-ray, in tudi kakšen Toshibin predvajalnik HD-DVD bi se moral najti, z njimi pa prihajajo filmi (in seveda videoigre) v najvišji ločljivosti, s 1920 x 1080 pikami.
Predpogoj za izmenjavo podatkov po internetu je enolično določen naslov IP pošiljatelja in prejemnika. Prav zaradi tega se zdi, da je anonimnost v internetu nemogoče doseči. Vendar Tor in sorodne tehnologije (JAP) obljubljajo anonimnost, s katero naj bi nas varovali pred vohuni, kriminalci, hekerji, nepoštenimi skrbniki strežnikov in prav tako nepoštenimi vladnimi organizacijami. Anonimnost poskušajo doseči ob pomoči kriptografskih postopkov in omrežnih storitev.
Čeprav Linuxu v namiznih računalnikih ne kaže najbolje, je nedvomno že zmagal med strežniki, zelo dobro pa mu kaže tudi na t. i. "embeded" področju ali, po domače, pri vdelavah. Se pravi na manjših napravicah, kot so npr. domači usmerjevalniki. Strojna programska oprema DD-WRT je odličen pokazatelj njegove moči v tej smeri.
Nekaj primerov shranjevanja varnostnih podatkov prek interneta smo v prejšnjih številkah že opisali - tujo rešitev Mozy in rešitev slovenskega podjetja Podatkovna banka. Tokrat smo dobili na preizkus še eno slovensko rešitev, Varnostna kopija.
Brezžična omrežja doživljajo nesluten razcvet. To je opazno tudi v vse večjem številu javnih vstopnih točk (hot spots). Različne institucije, organizacije, podjetja in celo posamezniki ponujajo svojo infrastrukturo, brezplačno ali proti plačilu, na voljo vsem zainteresiranim z ustrezno strojno opremo. Marsikateremu uporabniku taka ponudba zelo olajša različne vsakdanje obveznosti in opravila. Na žalost je še temnejša plat.
Ob misli na to, da bi naš računalnik ali prenosnik doživel bližnje srečanje s polnim kozarcem vode ali skodelico kave, gredo verjetno večini kar lasje pokonci. Kaj šele, da bi nam prenosnik zgrmel z mize na tla. Pa vendar, danes so na voljo modeli, ki oboje dokaj dobro prenesejo.
Pred leti so bili samostojni predvajalniki DivX redkost na trgu - večina izdelovalcev se je namreč izogibala temu "piratskemu" video formatu. Ti časi so že zdavnaj mimo, danes se podjetja ne morejo več izogniti podpori Divx.
Pametni mobilni telefoni postajajo vse bolj razširjeni, njihove funkcionalnosti pa vse manj uporabljane, saj njihovi lastniki dejansko želijo zgolj mobilni telefon. Kljub temu pa trg programske opreme za take telefone nezadržno raste. Preizkusili smo ponudbo Symbian.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
