Projektor z dvema megapikama

Objavljeno: 4.10.2007 14:26 | Avtor: Nikolaj Pečenko | Kategorija: Preizkusi | Revija: April 2007

Televizija visoke ločljivosti sicer očitno še lep čas ne bo zašla v naše kraje, a ko to berete, so v trgovine, tudi naše domače, že prišli novi Sonyjevi Playstationi 3 s predvajalnikom blu-ray, in tudi kakšen Toshibin predvajalnik HD-DVD bi se moral najti, z njimi pa prihajajo filmi (in seveda videoigre) v najvišji ločljivosti, s 1920 x 1080 pikami.

Filmi v visoki ločljivosti dobijo pravi smisel šele s projektorjem, ki je zmožen vse te silne pike tudi prikazati. Je že res, da je čedalje več cenovno vse bolj dostopnih televizorjev LCD, ki podpirajo takšno ločljivost, a se v resničnem življenju največkrat izkaže, da ne sedimo dovolj blizu zaslona, da bi lahko razločili vse podrobnosti. Velika ločljivost zato pride do izraza šele pri ustrezno veliki sliki, s projektorji pa je bila še do pred nekaj meseci težava - ločljivost 1080p (se pravi neprepleteno sliko z ločljivostjo 1920 x 1080 pik) je namreč podpiralo samo nekaj astronomsko dragih projektorjev, cenovno povsem neprimernih za rabo doma.

Visoka ločljivost in pirati

Filmov na ploščah HD-DVD in blu-ray v trenutku, ko to pišemo, v naših trgovinah sicer še ni (pravijo, da bo nekaj filmskih blu-rayev prišlo v trgovine konec marca, skupaj s Sonyjevim PS3), zato pa je čedalje pestrejša izbira filmov v visoki ločljivosti, ki jih lahko z nekaj malega iznajdljivosti dobimo v spletu. Zgolj v raziskovalne namene smo si tako ogledali Gladiatorja, vse tri dele Matrice in Gospodarja prstanov, vse Vojne zvezd, tretjega Terminatorja, Nebeško kraljestvo, Heroja, Peti element in še marsikaj. Kakovost je, zaradi dodatnega stiskanja, sicer nekoliko skromnejša kot na ploščah (filmi imajo od 4 do 16 gigabajtov, v primerjavi s približno 30 gigabajti na plošči), a še vedno neprimerno boljša kot na devedeju.

A kot so nekoč prepevali Gastarbajtersi, Japonci delajo za nas in v trgovine so končno začeli prihajati tudi projektorji, ki so sicer še vedno dragi, a so s ceno okoli 4000 evrov že prišli v domet domače rabe. Prvi med njimi, ki nam ga je uspelo temeljito preizkusiti, je Panasonicov PT-AE1000E.

V Panasonicu za oglato oblikovanje sicer ne bodo dobili nobenega priznanja, je pa tudi zaradi velikosti (tehta dobrih 7 kg) povsem črnega projektorja že takoj jasno, da imamo opravka z vsega spoštovanja vredno napravo. Na zadnji strani najdemo vse potrebne priključke - VGA, SCART, navadni video, S-video, komponentni video in dva HDMI. Morda bo kdo pogrešal DVI, toda namesto njega lahko z ustreznim vmesnikom uporabimo HDMI. Z zvokom se seveda niso trudili, saj je projektor namenjen rabi v domačem kinu, s prostorskim ozvočenjem.

Če odmislimo velikost, je projektor za postavitev zelo enostaven, saj lahko objektiv premikamo navpično in vodoravno. To pomeni, da lahko brez elektronskih popravkov dosežemo pravilno sliko, tudi če projektor ni povsem poravnan z osjo platna. Poleg tega je opremljen s kar dvakratnim zumom, to pa je za projektor zelo veliko in uporabniku dovoljuje zelo veliko svobode pri postavitvi. Za povrh je objektiv motoriziran in ga lahko upravljamo z daljinskim krmilnikom. To je zlasti dobrodošlo, ko naletimo na film ali, recimo, televizijsko oddajo v klasičnem razmerju 4 : 3 in želimo sliko povečati čez vse platno.

Digitalni diaprojektor

Visoka ločljivost ni koristna samo za domači kino. Panasonicov projektor se na primer odlično izkaže tudi kot "diaprojektor", se pravi za prikazovanje digitalnih fotografij. Dve megapiki sta sicer še vedno precej manj od ločljivosti fotografij, a še enkrat več od slabe megapike, ki jo zmorejo tekmeci z manjšo ločljivostjo. Razlika je pri predvajanju fotografij pravzaprav še bolj opazna, saj je oko pri nepremičnih fotografijah bolj občutljivo za ločljivost kot pri gibljivih sličicah filma. Zaradi tega si ni težko predstavljati, da bi si projektor z ločljivostjo 1080p marsikdo omislil predvsem v ta namen.

Že skoraj kar preveč svobode pa ima uporabnik pri številnih nastavitvah, s katerimi lahko do najmanjše podrobnosti prilagodi kakovost slike svojemu okusu, viru signala, vrsti slike in prostoru, v katerem uporablja projektor. Na srečo se seveda z vsemi temi nastavitvami uporabniku ni treba ukvarjati, saj je kakovost slike že s privzetimi nastavitvami odlična, tiste pogosteje uporabljane, recimo za kontrast, svetlost in toplino barv, pa so lahko dostopne.

Od projektorja s tremi zasloni LCD ločljivosti 1920 x 1080 pik smo pričakovali zelo veliko in ni nas razočaral. V oči nam je najprej padlo tisto, česar nismo videli. Namreč, niti najmanjšega sledu ni več o tisti drobni mrežici med pikami, ki je sicer tako značilna za digitalne videoprojektorje. Če stopimo čisto blizu platna in si od blizu ogledamo sliko, sicer še vedno vidimo pike, iz katerih je sestavljena, že z enega metra oddaljenosti pa ni o njih niti najmanjšega sledu. Vtis pri ogledu filmov je zato presenetljivo filmski.

Zasluge za to ima deloma visoka ločljivost, zaradi katere so pike zelo majhne, in deloma Panasonicova tehnologija Smooth Screen, ki še dodatno zabriše vse sledi posameznih pik. Vendar je treba omeniti, da to doseže na rovaš za odtenek manj ostre, mehkejše slike. To je ostro ocenjevalčevo oko pri filmih visoke ločljivosti hitro opazilo, zato smo bili s sliko bolj zadovoljni, ko smo ji digitalno nekoliko povečali ostrino.

Barve so žive in presenetljivo naravne, kontrast pa med najboljšimi, kar smo jih doslej videli pri projektorjih. Pri tem velja omeniti, da to velja v primerjavi s projektorji, ki so nekajkrat dražji. Podrobnosti v sencah in temnih delih slik je toliko, kot jih doslej še nismo opazili, in končno je tudi s projektorjem užitek pogledati katerega od poudarjeno temačnih filmov, recimo Planet teme (Pitch Black). Seveda le v povsem zatemnjenem prostoru, a to ni, da ne bo pomote, posledica morebitne premajhne svetlosti projektorja, temveč (premalokrat upoštevanega) dejstva, da lahko črno barvo na belem platnu pričaramo samo v popolni temi.

Pri Panasonicu se hvalijo s kontrastom kar 11.000 : 1, ki ga dosežejo tudi ob pomoči dinamične zaslonke, ki se sproti prilagaja sliki. Tu in tam je delovanje zaslonke sicer mogoče opaziti (ob hitri spremembi svetlosti slike se prilagodi z drobnim zaostankom), vendar le, če vemo, na kaj moramo biti pozorni, pa še takrat je v resnici povsem nemoteče.

Visoka ločljivost za manj kot 5000 evrov

Panasonic PT-AE1000E je edini projektor z ločljivostjo 1080p, ki smo ga v času tokratnega preizkusa lahko dobili od naših zastopnikov, ni pa edini predstavnik svojega zmogljivostnega in cenovnega razreda. Že nekaj časa je na primer mogoče po naročilu kupiti Sonyjev projektor VPL-VW50, ki se tako s ceno (4700 evrov) kot po kakovosti uvršča povsem ob bok Panasonicovemu modelu.

Obljubljen smo imeli tudi podobno zmogljiv projektor Mitsubishi HC5000, ki je s 3400 evri še celo precej cenejši, a se je zastopniku očitno nekaj zataknilo pri dobavi ali pa se mu je morda zdelo, da je tistih nekaj projektorjev, kolikor jih je lahko dobil, bolje takoj prodati, kot pa enega posoditi za preizkus.

S 3230 evri še nekoliko cenejši (in trenutno sploh najcenejši tak projektor) je novi Epsonov model EMP-TW1000, ki se vsaj na papirju ponaša celo z nekoliko boljšimi lastnostmi (kontrast 12.000 : 1, svetlost 1200 lumnov ...), a je dobavljiv zgolj po naročilu.

Vsaj zaenkrat je posebnež v tem razredu sicer nekoliko dražji (okoli 5000 evrov) BenQ W10000, kajti za razliko od drugih, ki imajo zaslone LCD, se ponaša z najnovejšim slikovnim procesorjem podjetja Texas Instruments DLP DarkChip3. Razlike v kakovosti slike so sicer majhne, a marsikdo je prepričan, da procesorji DLP omogočajo najnaravnejšo barvno sliko.

Skratka, ponudba postaja čedalje pestrejša in lahko ste prepričani, da bodo že do konca leta vsi izdelovalci projektorjev v svojem proizvodnem programu imeli vsaj en model z ločljivostjo 1080p in ceno med 3 in 4 tisoč evri. V Monitorju jih bomo seveda pravočasno preizkusili in vam olajšali odločitev pri nakupu.

Tovarniško navedena svetlost projektorja je 1100 lumnov. To se morda komu ne bo zdelo veliko, a za domači kino je več kot dovolj in večinoma lahko projektor uporabljamo celo v varčnem načinu, ki ob nekoliko zmanjšani svetlosti podaljša življenjsko dobo žarnice. Ta je sicer 2000 ur ali, z drugimi besedami, okoli 1000 filmov oziroma vsaj 3 leta redne rabe.

Projektor se odlično izkaže tudi z navadnimi filmskimi devedeji in televizijskimi oddajami, a vse svoje zmogljivosti seveda pokaže pri filmih visoke ločljivosti. Slika je, z eno besedo, odlična, vtis pa (skoraj) tak, kakor v kinodvorani. Marsikdo od tistih, ki so si v teh dneh skupaj z nami ogledali katerega izmed filmov v visoki ločljivosti, je zatrjeval, da je slika celo boljša kakor v kinu. Skratka, domači kino še nikoli ni bil tako podoben pravemu.

Na koncu žal ne moremo mimo cene. Panasonicov projektor stane dobrih 4500 evrov. To je sicer neprimerno manj, kot so takšni projektorji stali še pred, recimo, pol leta, a kljub temu precej več, kot si lahko privošči večina tistih, ki bi tak projektor želeli imeti. Še več, je tudi dobrih 1000 evrov več, kot stanejo nekateri neposredni tekmeci (o katerih kakovosti pa tokrat še ne moremo zapisati ničesar).

Cene teh projektorjev se bodo seveda še naprej nižale (čeprav verjetno ne tako zelo hitro, kot bi si želeli kupci), zato bo marsikdo raje še malo počakal. A če si ga lahko omislite že zdaj, boste v visoki ločljivosti začeli uživati, ko bodo drugi nanjo še čakali. Poleg tega je to dolgoročen nakup, saj se nam v naslednjih, recimo, 20 letih ne obeta nobena še večja ločljivost.

Panasonic PT-AE1000E

Kaj: Videoprojektor z ločljivostjo 1920 x 1080 pik.

Izdeluje: Panasonic, www.panasonic.si.

Prodaja: TSE, www.tse.si.

Cena: 4538 EUR (žarnica 348 EUR).

Za: Visoka ločljivost, kakovost slike, motorni zum, prilagodljivost.

Proti: Ventilator bi lahko bil tišji, neposredni tekmeci so cenejši.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki