Platno namesto zaslona

Objavljeno: 4.10.2007 14:26 | Avtor: Tadej Beravs | Kategorija: Preizkusi | Revija: April 2007

Bitka med projektorji in plazemskimi oz. LCD televizorji traja že dolgo, vendar nič ne kaže, da je bo kmalu konec. Pri obeh tehnologijah se cene drastično znižujejo, kakovost in zmogljivost pa sta vedno boljši. Kljub temu bomo po slovenskih domovih težko našli veliko platno, ki bi igralo vlogo velikega televizorja, pa čeprav so cene v primerjavi z velikimi LCD približno enake.

Bolj priljubljeni, skorajda že obvezni so projektorji v poslovnem svetu, kot oprema predavalnic in sejnih sob, pa tudi kot prenosna oprema marsikaterega poslovneža. Vedno je namreč laže in bolj učinkovito občinstvo prepričati s hitro pripravljeno projekcijo kakor s kupom papirjev.

Ker tehnologija projektorjev še vedno vztrajno napreduje, cene pa padajo, smo se odločili za vnovičen pregled trga, tokrat modelov, ki so cenejši od 2500 evrov. V slabem letu in pol, kolikor je minilo od našega zadnjega preizkusa projektorjev, je prišlo do zanimivih novosti predvsem na področju projektorjev za hišni kino. Najprej pade v oči, da so današnji modeli skoraj vsi po vrsti (z redkimi, še zastarelimi, modeli) združljivi s HD (HD Ready). To pomeni, da znajo prikazovati video ločljivosti 1280 × 720 pik. Resda takih filmov danes bolj ali manj še ni dobiti (razen tistih nekaj naslovov HD TV, ki jih lahko predvajamo na tistih nekaj redkih predvajalnikih, predvsem računalniških), pa vendar taka pripravljenost ne more škoditi. Izboljšala se je tudi kakovost prikazane slike, predvsem pa razmere, v katerih lahko uporabljamo projektorje. Za ogled filma prostora ni več treba popolnoma zatemniti, pa tudi pri poslovni rabi svetlost prostora ne vpliva več tako drastično na sliko. Velik poudarek je tudi na prenosljivosti projektorjev, z morebitno zamenjavo žarnic s tehnologijo LED pa se bo pri prenosljivosti projektorjev pisalo novo poglavje. Mimogrede, prvo tako lastovko, Samsungov model SP-P300ME, smo preizkusili že septembra, vendar je imel zelo nizko svetilnost.

Zlati monitor

Projektorje smo ločili na poslovne projektorje in modele za hišni kino. Med seboj se ločijo predvsem po ločljivosti, ki je pri poslovnih do 1024 × 768 pik, pri hišnem kinu pa do 1280 × 720 pik. Poslovne projektorje smo razvrstili še v podskupino mikroprojektorji; vanjo so se uvrstili zelo majhni projektorji, ki tehtajo manj kot dva kilograma.

V kategoriji poslovnih projektorjev je zmagovalec Sanyo PLC-XU74. Prepričal nas je predvsem s tehničnimi zmogljivostmi, kot so razmeroma velik svetlobni tok, barvna pravilnost in odlično delovanje tudi v svetlem prostoru, ter z ugodno ceno glede na zmogljivosti. Za tiste, ki potrebujejo nekaj precej cenejšega, bo dovolj dobra izbira tudi NEC VT57, ki ponuja lepo sliko z živimi barvami, ki je dovolj svetla tako za delo v zatemnjenih kot deloma osvetljenih prostorih.

V podkategoriji mikroprojektorjev nas je prepričal Sonyjev CX21 z zanimivimi tehničnimi rešitvami in z najboljšim razmerjem med zmogljivostjo in ceno. Zelo dobro se obnese v razmeroma svetlih prostorih, kakovost slike pa je v primerjavi s konkurenti odlična.

Za najboljši projektor, namenjen hišnemu kinu, smo izbrali Panasonic PT-AX100E. V tesnem boju s Hitachijem PJ-TX300 nas je prepričala Panasonicova zmožnost predvajanja filma tudi v osvetljenem prostoru s še vedno lepo kontrastno sliko.

Prekletstvo žarnice

Za projekcijo slike vsekakor potrebujemo dovolj močan vir svetlobe, ki je po možnosti še dovolj dober. Stari grafoskopi so uporabljali halogenske žarnice, pri katerih barva svetlobe skorajda ni bila pomembna. Pri projektorjih pa se kaj hitro zaplete, saj je hkrati zelo pomembna sama velikost projektorja (žarnica mora torej biti majhna in čim manj vroča, da ne potrebujemo velikih ventilatorjev) in barva svetlobe, ki naj bi bila čim bolj bela. Stari kino (oz. 35 mm) projektorji so za izvor bele svetlobe uporabljali dve elektrodi na zelo majhni medsebojni razdalji. Potreben je bil le še zadosti močan električni vir, da je tok stekel skozi majhno zračno režo med elektrodama, zaradi česar se je ob tem sprostila izredno močna bela svetloba. Seveda je bilo treba zaradi izrab elektrod vedno skrbeti za dovolj majhno režo med njima.

Današnje žarnice za projektor delujejo podobno, sodobna izdelava pa je omogočila izdelavo žarnic v res majhnem formatu, ki ne zahtevajo vzdrževanja. Danes so največ v rabi žarnice UHP (Ultra High Performance), ki so prav tako sestavljene iz dveh elektrod, le da sta zaprti v majhnem steklenem balončku pod zelo visokim tlakom (300 barov!), napolnjenim s hlapi živega srebra. Ravno visoki tlak živega srebra omogoča, da žarnica sveti v vidni svetlobi, saj bi ti drugače oddajala ultravijolično svetlobo. Slednjo uporabljajo žarnice za javno razsvetljavo in jo ob pomoči fosforjevega zaslona pretvorijo v vidno.

Taka žarnica poleg vidne svetlobe sprošča še zelo veliko toplotne energije, ki jo je treba dovolj hitro odvajati. Za to seveda poskrbijo ventilatorji, ki skrbno hladijo žarnico in druge komponente, ki so izpostavljene močni svetlobi. Zato so današnji projektorji še vedno glasni; čim večji svetlobni tok zmorejo, tem bolj so glasni. Ker je projektor občutljiva naprava in ker ventilatorji v naprave (spomnimo se samo na osebne računalnike) vedno vlečejo tudi velike količine prahu, je treba komponente zaščiti tudi s filtrom proti prahu in ga tudi redno menjati. Z očiščenim filtrom poskrbimo za lažji pretok zraka in učinkovitejše hlajenje žarnice, s tem pa tudi za podaljšanje njene življenjske dobe. Prav tako je zelo priporočljivo, da projektorja nimamo v zelo prašnih in pretoplih prostorih.

Vsa ta pozornost, ki jo namenjamo žarnici, je potrebna zgolj zaradi njene nore cene, ki se še vedno giblje okoli 400 evrov, in pri manjših modelih predstavlja skoraj polovico cene novega projektorja. Tako visoki ceni žarnice botruje precej zahtevna in natančna izdelava, majhna proizvodnja in seveda komercialni razlogi. Povprečna življenjska doba žarnice je okoli 3000 ur. To sicer ne pomeni, da bo žarnica po toliko urah pregorela, temveč da bo počasi izgubila svetilnost. No, statistično gledano, si lahko ob tako dolgi življenjski dobi pet let vsak večer ogledamo film. Potem pa bo projektor tako ali tako skorajda zastarel. Še to - iz cene žarnice lahko izračunamo, da nas ogled filma povprečno stane zgolj dvajset centov. Res pa je, da projektor zaenkrat še ni dober nadomestek za navadni televizijski sprejemnik, ki ponavadi na dan (in vsak dan) gori po več ur skupaj. Sicer pa lahko na podaljšanje življenjske dobe žarnice vplivamo tudi s preklopom projektorja v varčni način delovanja, ki žarnico manj obremeni in s tem manj segreva. Seveda pa je takrat projicirana slika temnejša.

Žarnicam se sicer obeta svetla prihodnost. V podjetju Philips (ki je razvilo tudi prve žarnice UHP) že razvijajo žarnice, katerih življenjska doba bo presegla 10.000 ur. Na pohodu je tudi trenutno zelo priljubljena tehnologija LED, saj razvijajo diode s čedalje večjo svetilnostjo. Kot rečeno, nekateri projektorji to tehnologijo že uporabljajo, vendar bo preteklo še kar nekaj časa, da se bodo lahko postavili ob bok žarnicam UHP.

Kako pravilno izbrati?

Na trgu je dandanes zelo veliko različnih projektorjev in med izbiranjem se velikokrat vprašamo, kaj vse bi sploh potrebovali, oz. kaj od projektorja sploh zahtevamo. Lahko bi posegli kar po najzmogljivejših projektorjih, saj bi s tem težko zgrešili. Zmotila bi nas seveda astronomska cena, velikost in glasnost.

Če bo projektor namenjen predvsem poslovni rabi, kar pomeni prikazu besedil, tabel, grafikonov, predstavitev, fotografij, tehničnih risb itd., je priporočljivo izbrati takega, ki bo po moči svetlobnega toka zagotavljal dovolj svetlo sliko v danih prostorih. Prav vsi projektorji se zelo dobro obnesejo v zatemnjenih prostorih, takoj ko je ob projektorju še dodatna osvetljava ali celo zunanja svetloba, pa je bo treba poseči po močnejših in zmogljivejših projektorjih, ki imajo svetlobni tok 2000 lumnov ali več. Prikaz pravilnih barv pri besedilu in predstavitvah najverjetneje ni kritičen, vseeno pa bo dobro imeti projicirano sliko, ki bo taka, kot je na našem zaslonu.

Ločljivost, ki je trenutno najbolj razširjena pri t. i. "podatkovnih" projektorjih, je 1024 × 768 pik. Ločljivosti, ki so manjše od te (med najcenejšimi projektorji včasih še vedno najdemo tudi take z ločljivostjo 800 × 600 pik), so čedalje bolj neuporabne, saj težko prikažemo podrobnosti in hitro izgubimo pri preglednosti, npr. obširnejših tabel.

Pomembna je tudi velikost projicirane slike. Pri večini projektorjev je navedena največja projicirana slika, ki je približno 300 palcev ali 762 centimetrov. Jasno, da je lahko slika še večja, če projektor postavimo dlje od projekcijskega platna, vendar bo pretemna. Ta podatek gre torej vzeti predvsem kot priporočilo izdelovalca.

Kino pri vas doma

Pri odločanju o projektorju za hišni kino je treba paziti na povsem druge lastnosti kot pri poslovnih projektorjih. Pri ogledu filma je kakovost slike in barvna izrazitost, še posebej v temnih odtenkih, bolj pomembna. V poštev pride tudi večje kontrastno razmerje (do uradnih 10000 : 1), ki nam daje informacijo o vidnosti oz. razločnosti temnejših odtenkov. Pri projektorjih je namreč težava, da zaradi močne osvetlitve črna barva na projicirani sliki ni "prava" črna, temveč prej rjavkasto oz. sivo črna. Zato imajo projektorji za hišni kino praviloma precej šibkejši svetlobni tok od podatkovnih. To tudi pomeni, da je treba za lepo vidno sliko zatemniti prostor, a to tako ali tako počnemo tudi, kadar gledamo film po televiziji. Z manjšim svetlobnim tokom se projektor tudi manj greje, zato ni potrebno tako močno hlajenje in to se pozna na manjšem hrupu.

Večina takih projektorjev sliko projicira (tudi) v formatu 16 : 9, ki je namenjen predvsem za oglede filmov. Tudi ločljivost teh projektorjev je malenkost višja od podatkovnih in je 1280 x 720 pik oz. "720p", kot se temu uradno reče.

Projektor za rabo doma je lahko precej neroden, saj se je za idealno postavitev v dnevni sobi treba kar precej potruditi. Najlažja je namestitev pod strop, na posebne nosilce. Manj zmogljive projektorje (pri katerih ni omogočeno premikanje leč) je zato treba fizično nagniti, da sliko ujamemo na platnu, z nagibom pa povzročimo trapezno popačenje slike, ki ga je nato treba z nastavitvami odpraviti. Žal pa se pri takem početju nekoliko poslabša kakovost slike (ostrina ob robovih). Najbolje bi bilo, ko bi bil projektor postavljen neposredno pred platno, a to je v praksi skorajda nemogoče, oz. to omogočajo le nekateri ekstremno širokokotni modeli (pred časom smo preizkusili tak NECov model). Na srečo so zmogljivejši projektorji opremljeni z možnostjo premika leč, t. i. "lens shift". Tako lahko projektor namestimo skoraj v kot sobe in povsem na tla, sliko pa brez kakršnegakoli popačenja projiciramo na sredo sobe.

Pomembno je tudi, na kaj projiciramo. Že res, da lepo pobeljena in ravna stena manj zahtevnim zadostuje. Vendar je ob izbiri ustreznega platna kakovost slike lahko bistveno boljša. Pri tem je ključna odbojnost materiala. Če je stena precej hrapava, se veliko svetlobe razprši in zelo malo odbije ravno nazaj. Zato slika deluje dosti temneje, kot če bi jo projicirali na platno. To pride še najbolj do izraza, kadar prostora ni mogoče zatemniti in nam izboljšanje svetlosti slike pride še kako prav. Jakost svetlosti slike lahko povečamo tudi s približevanjem projektorja, vendar moramo pri tem vzeti v zakup, da se bo diagonala slike s tem zmanjšala. Dobro je, če za tak primer izberemo projektor, ki ima velik kot projekcije.

Na voljo je tudi več vrst projekcijskih platen, od prenosnih do statičnih ali pa kar okvirov, ki jih namestimo na steno. Seveda so na voljo tudi motorizirani, ki se s klikom na daljinca spustijo s stropa. Ena izmed preprostejših rešitev je tudi prebarvanje stene s posebno barvo za projekcije. Vsekakor pa je platno bolje kupiti, oz. steno pripraviti šele po nakupu projektorja, da lahko natančno izmerimo, kakšno velikost potrebujemo.

Ko potrebujemo kaj več

Za Sanyo PLC-XU110 bi lahko rekli, da je eden izmed najbolje opremljenih in zmogljivih projektorjev, pa tudi eden izmed najdražjih na tokratnem preizkusu. Gre za projektor LCD, ki premore klasično ločljivost 1024 × 768 pik. Ponaša se s svetlobnim tokom 4000 Lm, res pa ima dokaj nizko navedeno kontrastno razmerje, 500 : 1. Takšna jakost svetlobe nam lahko že vnaprej pove, da bo življenjska doba žarnice temu primerno kratka, 2000 ur. Projektor se ponaša z lepim naborom vhodnih vmesnikov: poleg klasičnih je dodan še DVI in dodaten VGA izhod. Daljinski upravljalnik je razred zase in še tako zagrizenega ljubitelja tehnologije prisili v branje navodil za uporabo. S kombinacijami različnih gumbov je moč aktivirati različne načine prikazov, od laserskega označevalca do navideznega "osvetlitvenega" kroga, ki ga premikamo po zaslonu. Projektor nam ponuja tudi omrežno povezavo z računalnikom, s priloženim modulom pa lahko ta postane tudi brezžična. Ob taki povezanosti lahko sicer na video kar pozabimo, primerna je le za statične projekcije. Seveda lahko prek brezžične povezave uporabljamo tudi daljinca, ki tako postane nadomestek za miško. Zanimiva lastnost projektorja je tudi zaščita pred krajo, saj ima vgrajen alarm, ki zaznava premike. Seveda se je za uporabo tega treba lepo poglobiti v branje navodil.

Tudi projicira zelo dobro. Slika je dokaj lepo vidna tudi v osvetljenih prostorih, barve so zelo žive in dokaj pravilne, na voljo je tudi nekaj nastavitev, vendar je brskanje po menujih vse prej kot zabavno. Razporeditev menujev in brskanje po njih je zelo zamotano in nadvse nepregledno. Sestavljeni so zgolj iz malih nerazumljivih ikonic, katerih namembnost nam naprava pojasni šele, ko jih označimo. Z nastavitvijo trapeza se nam k sreči ni treba ukvarjati, saj poteka avtomatsko. Projektor sicer ni najbolj tih, vendar je to glede na njegovo svetilnost povsem običajno. Motil nas je le precej močan vonj segretega projektorja.

Tip: LCD.

Ločljivost: 1024 x 768 pik.

Svetlobni tok: 4000 Lm.

Kontrastno razmerje: 500 : 1.

Cena: 2580 EUR.

Za: Brezžična povezava, zmogljivost.

Proti: Cena, zahtevna raba.

Kako priklopiti?

Kar precej načinov je, kako sliko iz računalnika ali DVD predvajalnika prenesti do projektorja. Pri poslovnih projektorjih je seveda najbolj v rabi priklop na prenosni računalnik. Ta je lahko izveden s klasičnim izhodom VGA, saj velika večina projektorjev podpira tudi takšno povezavo. Malo manj je v rabi priklop DVI, ki je stopil v veljavo z nastankom zaslonov LCD. Večina prenosnih računalnikov namreč še nima izhoda DVI. Če ga vaš ima, je seveda dobro razmisliti o projektorju, ki omogoča neposredno povezavo DVI, saj bo slika lahko precej boljša kot prek VGA.

Nekateri specializirani (in dražji) projektorji omogočajo udobno povezavo prek brezžičnega omrežja oz. WLAN. Seveda take povezave ne moremo enačiti z VGA ali DVI, saj je prenosa informacij povsem drugačen in predvsem počasnejši. Omejeni smo s samo hitrostjo povezave, ki enostavno ne omogoča predvajanja videa, pa tudi kakovost statičnih slik je ponavadi slabša, saj projektor (oz. gonilnik na računalniku) sliki ponavadi zmanjša barvno globino. Se pa odlično obnese pri poslovni rabi, saj lahko na tak projektor projicirajo tudi uporabniki, ki ne stojijo nujno za govorniškim pultom, kjer je na voljo povezovalni kabel do projektorja. Poleg tega se ob taki povezavi ponavadi vzpostavi povezava med daljinskim upravljalnikom projektorja in računalnikom; to pomeni, da lahko z daljincem upravljamo miško računalnika.

Za povezavo video signala sta skoraj vedno na voljo kompozitni in S-video priklop. Prvi po parici prenaša zgolj informacije o sliki, in sicer analogno. Kakovost prenesenega signala zato ni taka, kot bi lahko bila. Če je na voljo tudi priklop S-video, se ga splača izkoristiti, saj se pri takem prenosu informacija o barvi in svetlosti prenaša ločeno, zato je kakovost slike boljša. Nekoliko manj pa je razširjen komponenti priklop. Gre za tri ločene parice, ki se med seboj ne motijo, s tem pa še dodatno pridobimo na kakovosti slike. Čedalje bolj pa je v rabi digitalni priklop HDMI, ki po enem kablu digitalno prenaša informacije o sliki in zvoku. Kakovost takega prenosa je trenutno najboljša, saj omogoča prenos videa tudi pri visoki ločljivosti 1920 x 1080 pik. Če vaš računalnik/prenosnik nima priključka HDMI, si lahko pomagate s pretvornikom DVI-HDMI.

Tehnologija

Delovanje projektorja je dokaj preprosto. Vir svetlobe postavimo pred polprosojni zaslon, na katerem je prikazana slika. Svetloba se na poti skozi zaslon obarva in prek vrste leč ustrezno projicira na platno.

To dokaj eksaktno velja za današnje projektorje, ki delujejo po tehnologiji LCD. Vir svetlobe je razdeljen na tri osnovne barvne komponente: rdečo, modro in zeleno, vsaka barva pa gre skozi svoj LCD zaslon. Kristali na zaslonu prepuščajo določene dele slike, ti "delčki", ki prihajajo s treh LCDjev, pa se v posebni prizmi zopet združijo v celoto in skozi leče potujejo do projekcijskega platna.

Delovanje projektorja s tehnologijo LCD.

Drug razširjen način delovanja temelji na tehnologiji DLP podjetja Texas Instruments, ki za delo uporablja mikrozrcala. Na majhnem čipu je nanizanih toliko zrcalc, kolikšna je ločljivost projektorja, čip pa lahko vsakega od njih obrne v pravo smer in tako piko "vključi" ali "izključi". Svetloba, ki potuje od žarnice, se na trenutno pravilno obrnjenih zrcalih odbije proti barvnemu filtru, od tu naprej gre skozi leče in se ujame na platnu. Barvni filter je izveden kot kolesce, na katerem so nanizane osnovne barve. Kolesce se vrti z dovolj visoko frekvenco, da oko motenj ne opazi, lahko pa te zasledimo z video kamero, ki ji je moč spreminjati hitrost zajemanja videa (t. i. shutter speed). Slika je nekaj časa rdeča, nekaj časa zelena...Pri različici DLP s tremi čipi z zrcali je končni rezultat boljši, saj imamo, tako kot pri tehnologiji s tremi LCD, že v osnovi tri vire barvne svetlobe. Po odboju od zrcal se v uporabno sliko združi v prizmi. Je pa res, da tak način zaradi višje cene ni najbolj razširjen.

Delovanje projektorja s čipom DLP.

Delovanje projektorja s tremi čipi DLP.

V praksi so razlike med tehnologijama LCD in DLP kar dobro vidne. Vsaka ima svoje dobre in slabe lastnosti. Projektorji LCD slovijo po živih barvah in svetlejši sliki, saj DLP za enako svetlo sliko potrebuje okoli 30 % močnejšo žarnico. Slabše pa se odreže pri prikazu sivinskih barv, saj težko zagotovi povsem črno barvo. Slabost je tudi večja razdalja med segmenti na zaslonu, kar se pozna kot mrežasta slika oz. vidnejše posamezne pike. Te so pri manjših ločljivostih, kot je na primer 800 × 600, še veliko bolj opazne.

DLP se lahko pohvali z izrazitejšo črno barvo, posledično večjim kontrastom (primerno za filme), projektorji pa so lahko precej manjši. Prav zato večina kompaktnih projektorjev uporablja tehnologijo DLP. Ker je razdalja med segmenti precej manjša, tudi "mreže" na zaslonu skorajda ni opaziti.

Največ slabosti pri tehnologiji DLP z enim čipom pripisujemo ravno filtrirnemu koleščku, ki ima nanizane osnovne barve. Projicirane slike so včasih preveč blede oz. presvetljene, zaradi vrtenja kolesca pa je pri hitrih "prizorih" zgoraj opisani barvni učinek moč opaziti tudi s prostim očesom. Za odstranitev tega pojava so v Texas Instruments na kolešček namestili dvojno serijo osnovnih barv in s tem pohitril menjavanje slik, tako da človeško oko sprememb ne opazi več. So pa tudi različice, pri katerih je na kolescu nanizanih več odtenkov barv. To bistveno pripomore k bolj izrazitim barvam.

Kako smo preizkušali

Ponudnikom projektorjev smo postavili pogoj, da dostavljeni modeli ne smejo biti dražji od 2500 evrov, poleg tega smo jih omejili le na dva modela istega izdelovalca. Zavedati se je torej treba, da je dejanska ponudba projektorjev pri nas še precej bolj pestra, kot jo predstavljamo v tem prispevku.

Pri preizkušanju smo se seveda osredotočili predvsem na kakovost prikazane slike. Ker se projektorji po namembnosti razlikujejo (poslovni in projektorji za hišni kino), so nas zanimali prikaz računalniške slike, prikaz videa, izrazitost črnih odtenkov in barvna pravilnost.

Vsakemu projektorju smo najprej izmerili največji svetlobni tok. Na povsem beli projicirani sliki smo na vsaki od označenih devetih točk s svetlomerom izmerili svetlost. Z izračunom, ki upošteva vseh devet meritev, moč okoliške svetlobe in velikost projicirane slike, smo izračunali svetlobni tok. Ta pri večini precej odstopa od podatkov izdelovalca, velikokrat tudi za več kot polovico. Posvetili smo se tudi merjenju kontrastnega razmerja ob pomoči projicirane šahovnice, ki ima po osem črnih in osem belih kvadratkov. Kontrastno razmerje nam pove, kolikokrat je beli kvadratek svetlejši od črnega. Tako smo za vsak kvadratek izmerili svetlost in računsko določili kontrastno razmerje. Medtem ko izdelovalci navajajo velikanske številke, tudi po 10000 : 1, smo mi izmerili drastično manj. Izdelovalci pač stremijo k čim večjim številkam, zato meritve izvajajo v prilagojenih razmerah. Za slabše rezultate je namreč dovolj že vsak vir svetlobe v prostoru oz. celo že odboj svetlobe od (bele) stene. Dejstvo pa je, da v praksi projektorja nikoli ne bomo imeli v absolutno zatemnjenem prostoru s črnimi zidovi. Tudi način merjena zelo vpliva na podatke. Že samo s projiciranjem popolnoma bele in nato popolnoma črne slike so izmerjene vrednosti lahko že precej višje.

Projektorje za poslovno rabo smo še posebej preizkusili tudi pri prižgani luči in odgrnjenem oknu, saj so za taka okolja tudi namenjeni. Ocenili smo prikaz barv, če so le-te pravilne in dovolj žive, pri projektorjih, namenjenih domačemu kinu, pa smo bili pozorni tudi na temnejše odtenke pri različnih okoliščinah osvetlitve prostora.

Tudi opremljenost projektorja z različnimi vmesniki je ob nakupu pomembna, pomembne so posebnosti projektorja oz. tehnične rešitve, mere in teža ter, ne nazadnje, tudi glasnost. Vsi podatki meritev in tehničnih lastnosti so zbrani v tabeli.

Poslovni projektorji

Benq MP611

Benqov projektor MP611 sodi med osnovnejše poslovne projektorje. Je razmeroma kompakten in nam z dvema kilogramoma in pol ne bo v preveliko breme pri prenašanju. Nekoliko nerodno bo le nastaviti pravi položaj, saj je izdelovalec žal skoparil z nastavljivim podnožjem. Ker gre le za osnovnejši model, ima ločljivost zgolj 800 × 600 pik in uporablja čip DLP. Kot je za to tehnologijo značilno, se lahko projektor pohvali z velikim svetlobnim tokom (2400 Lm), pa tudi s kontrastnim razmerjem 2000 : 1. Med delovanjem ventilatorji povzročajo nezaželen hrup, ki ga je mogoče zmanjšati z manjšo osvetlitvijo oziroma varčevalnim načinom.

Slika, ki jo prikazuje projektor, v primerjavi s konkurenco ni izstopajoča. Barve niso tako žive, pa tudi razločnost temnejših odtenkov je razmeroma slaba. Seveda se je mogoče poigrati z nastavitvami, ki so strnjene v lepo pregleden menu, vendar kljub temu veljajo določene omejitve. Žarnica je dovolj zmogljiva, da je slika dobro vidna tudi v nezatemnjenih prostorih, vendar je prešibka za delo v močneje osvetljenih prostorih.

Benq MP611

Tip: DLP.

Ločljivost: 800 × 600 pik.

Svetlobni tok: 2400 Lm.

Kontrastno razmerje: 2000 : 1.

Cena: 845,26 EUR.

Za: Možnost tihega delovanja, življenjska doba žarnice, mere.

Proti: Ločljivost, nerazločni temni odtenki.

Benq PB8263

PB8263 je nekoliko večji in predvsem zmogljivejši Benqov projektor. S tehnologijo DLP in ločljivostjo 1024 × 768 pik povsem ustreza zahtevam za poslovno rabo. Pohvali se lahko z zelo močnim svetlobnim tokom, kar 4000 Lm, to pa omogoča rabo tudi v svetlejših prostorih. Poleg zmogljive žarnice so projektorju namenili še vrsto dodatkov, na primer pester nabor vmesnikov, ki ima poleg standardnih tudi vhod DVI, velika posebnost projektorja pa je možnost prikaza dveh slik hkrati (PIP - slika v sliki). Med preizkušenimi modeli edini ponuja to možnost. Pri delovanju ne povzroča motečega hrupa, omogoča pa tudi delovanje v tihem načinu.

Kakovost slike je primerljiva s tisto pri šibkejšem Benqovem modelu, saj tudi tokrat barve niso dovolj žive in slika deluje bledikavo. Zaradi močnejše osvetlitve je na tem projektorju še teže nastavljati vidnost temnejših odtenkov, zato so slabše vidni. Mimogrede, zaradi močne žarnice je priporočena največja diagonala slike 7,6 metra oziroma največja oddaljenost od platna kar 10 metrov.

Benq PB8263

Tip: DLP.

Ločljivost: 1024 × 768 pik.

Svetlobni tok: 4000 Lm.

Kontrastno razmerje: 2000 : 1.

Cena: 2301,79 EUR.

Za: Moč žarnice, slika v sliki.

Proti: Nerazločni temni odtenki.

Epson EMP-X3

Epsonov projektor LCD EMP-X3 sodi med osnovnejše poslovne modele. Vgrajena žarnica zagotavlja svetlobni tok 2000 Lm, le navedeno kontrastno razmerje je razmeroma majhno, zgolj 400 : 1. Sam projektor ponuja klasični nabor vmesnikov, priložen daljinski upravljalnik pa je zelo nepregleden. Namesto laserskega žarka so v Epsonu kot kazalec raje uporabili označevanje slike, ki jo izrisuje sam projektor. To na prvi pogled deluje zanimivo, vendar se v praksi izkaže za precej nerodno in zamudno. Zelo pa lahko pohvalimo čas vklopa projektorja, saj je za delo pripravljen v borih petnajstih sekundah, za izklop pa potrebuje samo tri. Žal se z majhnostjo ne more ravno pohvaliti, vendar k prenosljivosti pripomore sorazmerno majhna teža, 2,6 kilograma.

Zaradi tehnologije treh zaslonov LCD se lahko pohvali z lepo sliko in barvami. Te so lepo žive in predvsem pravilne, pa tudi temnejši odtenki so lepo vidni. Šibka točka je le nekoliko temnejša slika. To pride do izraza predvsem pri uporabi v nezatemnjenih prostorih.

Epson EMP-X3

Tip: LCD.

Ločljivost: 1024 × 768 pik.

Svetlobni tok: 2000 Lm.

Kontrastno razmerje: 400 : 1.

Cena: 963,89 EUR.

Za: Kakovost slike, hitrost vklopa in izklopa.

Proti: Kontrastno razmerje.

Hitachi CP RX60z

Hitachijev osnovni projektor LCD CP RX60z je že na videz dokaj preprost. Sicer pa se lahko pohvali z ločljivostjo 1024 × 768, ki je pri najpreprostejših projektorjih bolj izjema kot pravilo. Žarnica, ki ima svetlobni tok le 1500 Lm, sodi med najšibkejše v konkurenci, prav tako mu ni v ponos nizko navedeno kontrastno razmerje 300 : 1. Tudi navedena življenjska doba žarnice ne izstopa, saj je zgolj 2000 ur. Je pa ohišje dokaj robustno in nima štrlečih delčkov, ki bi se med prenosom lahko odlomili. Na sami napravi bomo našli zgolj klasični nabor vhodnih vmesnikov. Delovanje ni najbolj tiho, na srečo pa je na voljo še tihi način.

Kakovost slike ne izstopa od povprečja, glede na majhen navedeni svetlobni tok pa je slika presenetljivo lepo svetla. Barve so razmeroma lepo žive in pravilne, temnejši odtenki pa srednje dobro vidni. Pri predvajanju videa se projektor ne obnese najbolje, a je tako ali tako namenjen bolj poslovni rabi.

Hitachi CP RX60z

Tip: LCD.

Ločljivost: 1024 × 768 pik.

Svetlobni tok: 1500 Lm.

Kontrastno razmerje: 300 : 1.

Cena: 900 EUR.

Za: Mere, kakovost slike.

Proti: Kontrastno razmerje, svetlobni tok.

Nec VT48

Med bolj osnovne projektorje se uvršča tudi NECov projektor LCD VT57 LCD z ločljivostjo 1024 × 768 pik. Ker sodi med cenejše modele, ne gre pričakovati visoke zmogljivosti. Pa vendar skriva v rokavu nekaj zanimivih adutov. Največji navedeni svetlobni tok je 1500 Lm, kontrastno razmerje pa malce izstopa iz povprečja cenejših projektorjev in je 500 : 1. Pobaha se lahko z nadvse obstojno žarnico, ki ima navedeno življenjsko dobo kar 4000 ur. Projektor sicer ni najbolj kompakten, vendar s svojimi merami ne izstopa iz povprečja. Glasen ni, ponuja pa možnost tihega delovanja, ki še tisto, kar slišimo, opazno stiša. Pohvalimo lahko tudi hitri vklop in izklop, saj je za oboje treba le slabe pol minutke.

Slika je lepo ostra, pa tudi kakovost slike je dobra. Barve so lepo vidne in žive, le malce nepravilne. To je seveda mogoče odpraviti s podrobnimi nastavitvami na menujih, ki niso prezahtevni. V nezatemnjenih prostorih pa kakovost slike malce šepa, saj ima žarnica vendarle premajhno moč.

Nec VT48

Tip: LCD.

Ločljivost: 1024 × 768 pik.

Svetlobni tok: 1500 Lm.

Kontrastno razmerje: 500 : 1.

Cena: 813 EUR.

Za: Življenjska doba žarnice.

Proti: Temnejši odtenki slabše vidni, svetlobni tok.

Optoma EP706

EP706 sodi med laže prenosne projektorje, vendar zaradi preveč škatlaste oblike ohišja hkrati ni med najbolj kompaktnimi projektorji. Prenašanje kljub temu ne predstavlja težav, še najmanj zaradi teže, ki je manj kot dva kilograma. Poleg tega se lahko Optoma EP706 pohvali s povprečnim svetlobnim tokom 1800 Lm in izjemnim kontrastnim razmerjem 2000 : 1. Veselja pa je žal konec pri sami tehnologiji projekcije, ki je izvedena ob pomoči DLP, in sicer pri že bolj ali manj zastareli ločljivosti 800 × 600 pik. Omembe vreden pa je čas izklopa, saj traja borih deset sekund; to je pri prenosnih projektorjih zelo zaželeno. Presenetljivo tiho je tudi delovanje, tako da ne čudi, da ni dodatnega "tihega načina" delovanja.

Kakovost slike je glede na velikost projektorja zelo dobra. Tudi barve so presenetljivo žive in ne blede, kot smo pri projektorjih DLP sicer večinoma vajeni. Enako ustrezna je tudi barvna pravilnost, dodatno pa se lahko z barvnimi nastavitvami poigramo še na menujih. Žal kljub slednjemu temnejši odtenki ostajajo nerazločni in to je za DLP spet značilno.

Optoma EP706

Tip: DLP.

Ločljivost: 800 × 600 pik.

Svetlobni tok: 1800 Lm.

Kontrastno razmerje: 2000 : 1.

Cena: 625,20 EUR.

Za: Tiho delovanje, cena projektorja.

Proti: Ločljivost, slabo razločni temnejši odtenki.

Sanyo PLC-XU74

V velikanski paleti Sanyovih projektorjev sodi PLC-XU74 med srednje zmogljive modele LCD, saj se ponaša s svetlobnim tokom 2500 Lm in ločljivostjo 1024 × 768 pik. Navedeno kontrastno razmerje je sicer presenetljivo nizko, 400 : 1, vendar je za poslovno rabo povsem zadovoljivo. Projektor je dokaj kompakten in tehta manj kot dva kilograma in pol, je pa glede na projekcijske zmožnosti in ceno nekoliko borno opremljen. Ponuja zgolj standardni nabor vhodnih vmesnikov, pa tudi daljinski upravljalnik ni vrhunec tehnologije. Spotaknili bi se še ob razmeroma glasno delovanje ter zelo dolgo ohlajanje ob izklopu, ki traja celi dve minuti. Spomnimo se, da večina konkurentov to opravi v nekaj (deset) sekundah.

Kakovost slike je glede na zmogljivost v mejah pričakovanj. Slika je lepo ostra, barve dovolj žive in pravilne. Pri močnejših barvnih prehodih se naredi malce sence, vendar to ne vpliva bistveno na kakovost slike. V nezatemnjenih prostorih je slika razmeroma dobro vidna.

Sanyo PLC-XU74

Tip: LCD.

Ločljivost: 1024 × 768 pik.

Svetlobni tok: 2500 Lm.

Kontrastno razmerje: 400 : 1.

Cena: 1308 EUR.

Za: Kakovost slike.

Proti: Opremljenost projektorja.

Sony EX3

Med najpreprostejše, a vendarle dovolj zmogljive modele vsekakor sodi Sony Ex3. Cenovno zelo ugoden projektor se ponaša s svetlobnim tokom 2000 Lm, malce slabšim kontrastnim razmerjem 300 : 1 ter ločljivostjo 1024 × 768 pik. Navidez je preproste oblike, povsem osnovno opremljen, s standardnimi vhodnimi vmesniki. Je razmeroma tih, na voljo je tudi delovanje v tihem načinu, nekoliko moti le zvok ventilatorja, ki je prej nenavaden kakor glasen. Ohišje ni najbolj kompaktno, pa tudi teža, ki se giblje okoli treh kilogramov, ni najmanjša.

Kakovost slike je povsem zadovoljiva, tako kot tudi ostrina slike, ki je, po pričakovanjih, dobra. Za barvno pravilnost se je treba malce potruditi z nastavitvami. Slika je dovolj svetla in dokaj lepo vidna tudi v nezatemnjenih prostorih.

Sony EX3

Tip: LCD.

Ločljivost: 1024 × 768 pik.

Svetlobni tok: 2000 Lm.

Kontrastno razmerje: 300 : 1.

Cena: 849,60 EUR.

Za: Svetlost slike.

Proti: Barvna pravilnost, kontrastno razmerje.

Kompaktni projektorji

Hitachi CPX1

Hitachijev projektor LCD CPX1 sodi v razred lažjih in kompaktnejših projektorjev. Kljub kompaktnosti se ponaša z ločljivostjo 1024 × 768 pik in svetlobno jakostjo 2000 Lm. S kontrastnim razmerjem se ne more ravno pohvaliti, saj je ta po navedbi izdelovalca 500 : 1. Poleg standardnih vmesnikov je dodan še dodatni vhod VGA. Med delovanjem projektor ne povzroča nadležnega hrupa, z vklopom tihega načina pa se ta še dodatno zmanjša, posledično pa tudi svetlobna jakost. Glede na to, da je mobilnost v tem razredu zelo pomembna, je moteče, da projektor potrebuje več kot minuto, da se pravilno izklopi. Lahko pa pohvalimo samodejno nastavitev trapeza slike, saj odločno pripomore k hitrejši postavitvi in delovanju projektorja.

Kakovost slike je zelo dobra, barve so izrazite in dokaj pravilne. Pri večjih razlikah v kontrastu je mogoče na robovih opaziti sence, vendar je to nemoteče. Z zmogljivostjo žarnice mali Hitachi razmeroma dobro kljubuje tudi svetlejšim prostorom.

Hitachi CPX1

Tip: LCD.

Ločljivost: 1024 × 768 pik.

Svetlobni tok: 2000 Lm.

Kontrastno razmerje: 500 : 1.

Cena: 1252,80 EUR.

Za: Mere, samodejna nastavitev trapeza.

Proti: Čas izklopa, kontrastno razmerje.

Lenovo M500

Lenovo M500 v svojem zelo majhnim ohišju (na preizkusu je bil eden izmed najmanjših) skriva zelo zmogljiv projektor DLP ločljivosti 1024 × 768 pik. Svetlobna jakost je zaradi majhnosti sicer nekoliko omejena, 1700 Lm, to je pod povprečjem, premore pa za poslovni projektor zelo dobro kontrastno razmerje 2000 : 1. Krepko nad povprečjem pa je življenjska doba žarnice, ki je v varčnem načinu kar 5000 ur, v navadnem pa 1000 ur manj.

Navadni vhod VGA je tokrat nadomeščen z vhodom DVI, za vsak primer pa je priložen še ustrezen vmesnik ali kabel za VGA priklop na računalnik.

Čeprav je projektor majhen, je med samim delovanjem zaradi dokaj glasnega hlajenja zelo opazen. Slika je sicer lepo svetla, le morda nekoliko preveč vleče na belo. Tako barve niso ravno živahne, a so vendarle dobro vidne; to je mogoče delno odpraviti z nastavitvami. Žal temnejši odtenki kljub temu ostanejo precej nerazločni. V svetlejših prostorih je slika zadovoljivo vidna.

Lenovo M500

Tip: LCD.

Ločljivost: 1024 × 768 pik.

Svetlobni tok: 1700 Lm.

Kontrastno razmerje: 2000 : 1.

Cena: 2086,06 EUR.

Za: Mere, življenjska doba žarnice.

Proti: Nerazločni temnejši odtenki, hrup.

NEC NP-40

NECova novost, DLP projektor NP-40, prav tako sodi med manjše na preizkusu. S klasično ločljivostjo 1024 × 768 pik se lahko primerja z vsemi konkurenti, vendar je s svetlobnim tokom 2200 Lm nekoliko močnejši. Tudi navedeno kontrastno razmerje je presenetljivo, 1500 : 1. Velika prednost projektorja v primerjavi s konkurenco je zelo preprosta nastavitev. Dovolj je, da projektor postavimo vodoravno, ostrenje in nagib slike pa se izvede avtomatsko. Tudi prilagajanje belini platna poteka samodejno. Vse to kar hitro opazimo, žal pa projektor tudi zelo slišimo. Je namreč eden izmed najglasnejših na preizkusu. Tudi varčni način ne pomaga, saj so ventilatorji pri manjših obratih skoraj enako hrupni kakor v polnem načinu. Očitno je to posledica močnejšega svetlobnega toka, ki pa vendarle pripomore k možnosti uporabe v svetlejših prostorih.

Avtomatika odlično poskrbi za pravo ostrino, glede na to, da gre za projektor DLP, pa je slika, zanimivo, manj bleda. Barve so lepo poudarjene in dokaj pravilne, seveda pri ustrezni nastavitvi. Le temnejši odtenki še vedno ostajajo slabo vidni.

NEC NP-40

Tip: DLP.

Ločljivost: 1024 × 768 pik.

Svetlobni tok: 2200 Lm.

Kontrastno razmerje: 1500 : 1.

Cena: 1428 EUR.

Za: Samodejne nastavitve.

Proti: Hrup.

Sony CX21

V Sonyju so za model CX21 izbrali zelo zanimivo obliko. Lepo in za projektor zelo nizko oblikovano ohišje (v višino meri dobrih pet centimetrov) s težo manj kot dva kilograma se uvršča med kompaktnejše. Zaradi nizkega ohišja so se v Sonyju odločili za inovativno nastavitev naklona projektorja ob pomoči motorno gnanega podnožja. Tudi za ostrenje in povečavo ne bomo našli mehanskih nastavitev, saj vse poteka elektronsko, enako tudi nastavimo sliko.

Čas, ki smo ga s tem privarčevali, bomo porabili za čakanje ob izklopu projektorja, saj se ugaša dolgi dve minuti in pol. LCD premore ločljivost 1024 × 768 pik, svetlobni tok pa je 2100 Lm. V primerjavi s konkurenčnimi izdelki ima CX21 zelo majhno navedeno kontrastno razmerje - le 300 : 1.

Slika je lepo svetla, tudi v nezatemnjenih prostorih. Zaradi tehnologije LCD so barve žive in razmeroma pravilne. Tudi temnejši odtenki so zelo razločni. Samo delovanje projektorja ni najbolj tiho, vendar ga tihi način ustrezno stiša.

Sony CX21

Tip: LCD.

Ločljivost: 1024 × 768 pik.

Svetlobni tok: 2100 Lm.

Kontrastno razmerje: 300 : 1.

Cena: 1080 EUR.

Za: Kakovost slike, samodejna nastavitev.

Proti: Majhno kontrastno razmerje.

ViewSonic PJ256D

Še en malček, na oko zelo podoben že opisanemu modelu Lenovo M500, ki v notranjosti skriva tudi precej podobne lastnosti. Kot vsi konkurenti ima tudi PJ256D ločljivost 1024 × 768 pik, podprto z zelo visokim navedenim kontrastnim razmerjem, 2000 : 1. Malce slabši je svetlobni tok, ki je le 1500 Lm. Je nekaj milimetrov manjši od Lenova in najlažji med vsemi preizkušenimi modeli, saj tehta le en kilogram - res pravi prenosni projektor. Zmore tudi zelo hiter izklop, ki traja le pičlih 10 sekund. Žal se ne more pohvaliti s tihim delovanjem, ima pa možnost tihega načina, ki hrup zmanjša na zelo znosno raven.

Seveda se v tem načinu posledično zmanjša tudi jakost osvetlitve, ki pa je že sama po sebi šibka. Slika je v delno osvetljenem prostoru zelo slabo vidna. Tako se projektor dobro obnese le v zatemnjenih oziroma podpovprečno osvetljenih prostorih. Slika kljub temu deluje nekoliko belo, vendar so barve vendarle dovolj žive. Presenetljivo so zadovoljivo vidni tudi temnejši odtenki.

ViewSonic PJ256D

Tip: DLP.

Ločljivost: 1024 × 768 pik.

Svetlobni tok: 1500 Lm.

Kontrastno razmerje: 2000 : 1.

Cena: 1190 EUR.

Za: Mere, teža.

Proti: Svetlost slike.

Za domači kino

Epson TW-700

Epsonov projektor za domači kino TW-700 bo zaradi atraktivnega videza marsikomu padel v oči. Vendar je bolj pomembno, kaj se skriva pod ohišjem. Zaslon LCD, ki zmore ločljivost 1280 × 720 pik (se pravi ločljivost 720p), je v takih projektorjih že skorajda klasičen. Zelo velik navedeni kontrast, 10000 : 1, pa zmore le redko kateri konkurent. Kot se za sodoben projektor za domači kino spodobi, je TW-700 opremljen s tehnologijo pomikanja leč (lens shift), ki nam olajša namestitev projektorja. Namesto da bi ob namestitvi premikali projektor, lahko namreč premikamo le leče oziroma posledično sliko na platnu.

Za zadostno osvetlitev (ki je občutno manjša kot pri poslovnih projektorjih) poskrbi žarnica, ki daje svetlobni tok 1600 Lm. Če se ga odločimo zmanjšati, lahko vklopimo varčevalni način in s tem življenjsko dobo žarnice s 1700 podaljšamo na 3000 ur.

Kakovost slike je sorazmerno dobra. Barve so za odtenek skorajda preveč poudarjene in nekoliko "žarijo". Seveda se lahko tega lotimo z nastavljanjem različnih parametrov, ki jih projektor ponuja zares veliko. Mogoče je tudi izbrati že vnaprej določene barvne načine. Temnejši odtenki niso najbolj razločni in to se lahko kaj kmalu maščuje pri gledanju "temačnih" filmov. Pri polni osvetlitvi nas projektor malce opozarja nase s hrupom ventilatorjev, v varčevalnem načinu pa se to zmanjša pod motečo raven.

Epson TW-700

Tip: LCD.

Ločljivost: 1280 × 720 pik.

Svetlobni tok: 1600 Lm.

Kontrastno razmerje: 10000 : 1.

Cena: 1720,65 EUR.

Za: Kontrastno razmerje, svetlost slike.

Proti: Temni odtenki slabše vidni.

Hitachi PJ TX300

Po začetnem uspešnem modelu TX100 Hitachi nadaljuje tradicijo projektorjev LCD za domači kino. Tudi TX300 premore značilno velik objektiv, obdržal pa je tudi ločljivost 1280 × 720 pik in svetlobni tok 1200 Lm. Močno izboljšano je kontrastno razmerje, ki je zdaj kar 10000 : 1. S tem se brez težav meri z najboljšimi konkurenti. Sam projektor ne ponuja ravno veliko nastavitev, ki sicer včasih pridejo zelo prav, lahko pa uporabnika tudi samo zmedejo. Zbrane so le najpomembnejše, možno pa je nastavljati tudi odprtost zaslonke ter s tem lepo prilagajati svetlost slike. Pohvaliti gre silno tiho delovanje projektorja tudi pri najmočnejši osvetlitvi, pri zmanjšani pa postane skorajda neslišen.

Kakovost slike je, tudi glede na predhodne modele, po pričakovanjih odlična. Barve so lepo žive in pravilne. Za dodaten poudarek črnih odtenkov je mogoče še dodatno poskrbeti z nastavitvami. Zato so temu primerno lepo vidni in razločni.

Hitachi PJ TX300

Tip: LCD.

Ločljivost: 1280 × 720 pik.

Svetlobni tok: 1200 Lm.

Kontrastno razmerje: 10000 : 1.

Cena: 1652,40 EUR.

Za: Kontrastno razmerje, kakovost slike, glasnost.

Proti: Omejene nastavitve.

Infocus Playbig IN72

Infocus Playbig IN72 sodi med najcenejše projektorje za domači kino. Že po videzu je nekaj posebnega, saj je edini projektor na testu, ki ima podstavek, kot so ga imeli monitorji CRT. Seveda je taka rešitev zelo ugodna za samo nastavitev slike, slabost pa je nepotrebno zasedanje prostora. IN72 s čipom DLP premore le 854 × 480 pik. To pomeni, da za filme visoke ločljivosti (ki jih trenutno tako ali tako še bolj ali manj ni) ne bo primeren. Tudi s kontrastnim razmerjem 2000 : 1 in svetlobnim tokom le 900 Lm se žal ne more pohvaliti. Zaradi nizke ločljivosti je uporaba v povezavi z računalnikom skorajda nesmiselna, čeprav nam projektor ponuja tudi vmesnik DVI. Projektor je med delovanjem silno tih, vendar ob tako nizki svetlobni jakosti to ni nič posebnega.

Presenetila nas je barvna kakovost slike, ki je zelo dobra. Barve so pravilne, ravno prav žive in vidne. Tudi temnejši odtenki so dokaj lepo vidni, a to je pomembno predvsem ob ogledu filmov.

Infocus Playbig IN72

Tip: DLP.

Ločljivost: 854 × 480 pik.

Svetlobni tok: 900 Lm.

Kontrastno razmerje: 2000 : 1.

Cena: 1008 EUR.

Za: Tiho delovanje.

Proti: Ločljivost.

Optoma EP1690

Optoma EP1690 je nekakšna "mešanica" med projektorjem za poslovne namene in modelom za domači kino. Ima čip DLP, ki zmore ločljivost 1280 × 768 pik in se ponaša s prikazom slike v načinu 16 : 9; to je očitno mišljeno za prikaz filmov. Obenem nam ponuja svetlobni tok kar 2500 Lm, ki zagotavlja dovolj svetlo sliko tudi v nezatemnjenih prostorih. Po drugi strani pa se z navedenim kontrastnim razmerjem 2500 : 1 težko meri s konkurenco. Na voljo sta dva vhoda VGA in po en DVI, pogrešali pa smo vhod HDMI.

Projektor ne uporablja tehnologije premikanja leč, temveč so te nepremične. Žal so prednastavljene tako, da se slika projicira dosti više od samega projektorja. To nam pride zelo prav, če projektor postavimo na tla, slabo pa je, če bi ga radi imeli na polici.

Ne moremo reči, da gre za najbolj tih projektor, vendar je mogoče hrup ventilatorjev s spreminjanem jakosti svetlobe tudi zmanjšati.

Slika je, kot smo pri čipih DLP že navajeni, precej svetla. Temnejši odtenki pa so za razliko od drugih projektorjev DLP sorazmerno lepo vidni.

Optoma EP1690

Tip: DLP.

Ločljivost: 1280 × 768 pik.

Svetlobni tok: 2500 Lm.

Kontrastno razmerje: 2500 : 1.

Cena: 1704 EUR.

Za: Ločljivost.

Proti: Blede barve.

Panasonic PT-AX100E

Panasonic se je na preizkusu predstavil z modelom PT-AX100E. Ima ločljivost 1280 × 720 pik, a nekoliko slabše kontrastno razmerje, kot smo ga vajeni pri najboljših konkurentih, le 6000 : 1, vendar ima precej močan svetlobni tok 2000 Lm. Prednost večjega svetlobnega toka pomeni boljšo vidljivost v svetlejših prostorih. Da pa ne izgubimo kakovosti v temnejših prostorih, je PT-AX100E opremljen s svetlobnim senzorjem, ki prilagaja sliko razmeram. Zanimiva lastnost projektorja je tudi dinamično upravljanje zaslonke, s katero lahko bistveno izboljša kontrastno razmerje. To lahko postane moteče, če so spremembe v sliki hipne in močne, saj bomo hitro opazili, da se poleg slike spreminja še jakost osvetlitve. Toda do takih sprememb pri ogledu filmov ne prihaja, zato lahko trdimo, da se novotarija dobro obnese.

Projektor je tako kot skoraj vsi primerljivi konkurenti opremljen s pomikom leč. Te namesto s kolesci upravljamo s krmilno paličico. Kakovost slike je odlična, tako kot razločnost temnih odtenkov in tudi živahnost barv. Možno je tudi ročno popravljanje različnih nastavitev slike, sam dostop do nastavitev pa je nadvse pregleden in lahek.

Panasonic PT-AX100E

Tip: LCD.

Ločljivost: 1280 × 720 pik.

Svetlobni tok: 2000 Lm.

Kontrastno razmerje: 6000 : 1.

Cena: 1696,80 EUR.

Za: Kakovost slike.

Proti: Dinamično upravljanje zaslonke je pri poslovni rabi moteče (vendar ga je mogoče izklopiti).

Sanyo PLV Z5

Tako kot pri modelu XU110 so se v Sanyu odločili, da bodo tudi PLV Z5 popolnoma opremili. Že samo atraktivno avtomatsko odpiranje pokrovčka nam daje občutek, da gre za naprednejši projektor. Tudi dva vhoda HDMI sta bolj redkost kot pravilo. Se pa PLV Z5 po sami zmogljivosti ne razlikuje od najboljših konkurentov. Klasična ločljivost 1280 × 720 pik z velikanskim navedenim kontrastnim razmerjem 10000 : 1 se lahko meri z najboljšimi že omenjenimi konkurenti. Svetlobna jakost 1100 Lm pa poskrbi za ravno prav svetle odtenke. Da občutek mogočne opremljenosti ne bi šel kar tako v pozabo, so projektorju omogočili silno veliko nastavitev. Seveda pa je brskanje po njih odvisno od razpoložljivega časa in potrpežljivosti.

No, pri najmočnejši osvetlitvi je kljub neštetim možnim nastavitvam težko nastaviti lepo razločnost temnih odtenkov. Slika deluje nekoliko bledo, vendar so barve ravno prav žive. Seveda si za ogled videa lahko nastavimo manjšo osvetlitev; tako bodo temnejši odtenki lepo vidni, pa tudi barvno lepo pravilni. Sanyo PLV Z5 velja za enega izmed najtišjih projektorjev, saj je pri delno zmanjšani osvetlitvi skorajda neslišen.

Sanyo PLV Z5

Tip: LCD.

Ločljivost: 1280 × 720 pik.

Svetlobni tok: 1100 Lm.

Kontrastno razmerje: 10000 : 1.

Cena: 1824 EUR.

Za: Kontrastno razmerje, glasnost (tihost).

Proti: Slabša kakovost slike v najsvetlejšem načinu.

ThemeScene HD70

ThemeScene HD70 je izdelek podjetja Optoma in je opremljen s čipom DLP ločljivosti 1280 × 720 pik. Svetlobni tok je majhen, 1000 Lm, žal pa je tudi navedeno kontrastno razmerje sorazmerno majhno, zgolj 4000 : 1. Ker projektor ni opremljen s premikom leč, je tako kot pri že opisanem projektorju Optoma EP1690 slika premaknjena zelo nad projektorjem, tako da imamo lahko z namestitvijo kar nekaj težav. Ugodno se ga namesti namreč le na tla oziroma pod strop. Projektor je drugače razmeroma tih in ne povzroča nepotrebnega hrupa.

Ker gre le za način delovanja DLP, je slika temu primerna. Barve so lepo vidne, a niso tako živahne kot pri boljših konkurentih. So pa temnejši odtenki sorazmerno lepo vidni.

ThemeScene HD70

Tip: DLP.

Ločljivost: 1280 × 720 pik.

Svetlobni tok: 1000 Lm.

Kontrastno razmerje: 4000 : 1.

Cena: 1427,14 EUR.

Za: Tiho delovanje.

Proti: Kontrastno razmerje, premik slike.

ThemeScene HD73

Model HD73 je nekoliko naprednejši in na videz deluje povsem enako kakor Optoma EP1690 (kot že rečeno, oba izdeluje Optoma), razlika je le v svetlečih gumbih in lepo obarvanem ohišju. HD73 zmore navedeno kontrastno razmerje 6000 : 1 pri ločljivosti 1280 × 720 pik. Svetlobni tok ostaja v primerjavi s HD70 nespremenjen, 1100 Lm. Projektor je opremljen z osnovnimi vhodnimi vmesniki, priključek VGA pa je nadomestil naprednejši DVI. Seveda je, kot se spodobi za projektor, namenjen domačemu kinu, opremljen tudi z vhodom HDMI.

Tudi pri tem modelu je slika močno pomaknjena navzgor. To nam lahko povzroči težave pri namestitvi projektorja, če tega vnaprej ne predvidimo. No, v določenih primerih je tak zamik dobrodošel, saj se z njim izognemo trapeznemu popravljanju slik.

Delovanje projektorja je za odtenek tišje kot pri šibkejšem modelu in je na splošno nemoteče. Kakovost slike pa ostaja skorajda enaka kot pri modelu HD70, z normalno vidnimi, ne preveč živimi barvami in razmeroma lepo vidnimi temnimi odtenki.

ThemeScene HD73

Tip: DLP.

Ločljivost: 1280 × 720 pik.

Svetlobni tok: 1100 Lm.

Kontrastno razmerje: 6000 : 1.

Cena: 2100 EUR.

Za: Tiho delovanje.

Proti: Cena, kakovost slike.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki