Vsestranska zapestna spremljevalka
Pametna ura je nekakšen mini računalnik na našem zapestju, sposoben najrazličnejših nalog. V bistvu znajo in zmorejo pametne ure ponuditi bistveno več, kot se zdi na prvi pogled. Le priložnost jim moramo dati.
Pametna ura je nekakšen mini računalnik na našem zapestju, sposoben najrazličnejših nalog. V bistvu znajo in zmorejo pametne ure ponuditi bistveno več, kot se zdi na prvi pogled. Le priložnost jim moramo dati.
Namenske navigacijske naprave se počasi, a vztrajno selijo na smetišče zgodovine. Zamenjujejo jih, in to več kot le dostojno, navigacijske aplikacije na pametnih telefonih in tablicah. Kdo pa vas usmerja?
Ste med uporabniki, ki so letos že preizkusili storitev Netflix, ki je končno na voljo tudi v Sloveniji? Mnoge je razočaralo omejevanje vsebin, saj jih je bistveno manj kot v ZDA. Nič ne de, večpredstavno knjižico si lahko sestavimo tudi sami in vanjo umestimo predvsem filme in serije, ki so nam všeč. Osrednja protagonista v domačem večpredstavnem okolju sta že vrsto let dva: Kodi in Plex.
Vprašanje iz naslova je rahlo provokativno. Dnevi, ko smo video posnetke zajemali s kamerami ali t. i. kamkorderji, so že zdavnaj mimo. Danes dogajanje okoli nas zajemamo s pametnimi telefoni in celo tablicami. Še več, na mobilnih napravah svoje spomine v video obliki tudi obdelujemo in delimo z družinskimi člani, prijatelji in znanci.
Ko je trenutek izgubljen, je izgubljen za vedno. Ostanejo nam le fotografije, ki smo jih posneli. In ker ljudje fotografiramo skoraj izključno le še s pametnimi telefoni, je pomembno, da se ti pri nalogah fotografiranja odrežejo kar najbolje. Preizkusili smo več aplikacij za fotografiranje, ki se bržkone obnesejo bolje od privzete v vašem telefonu.
Ob pogledu na lestvico brezplačnih programov prodajalne Mac App Store bi pomislili, da za ljubitelje jabolk ni nič dobrega zastonj. A na srečo se tudi v operacijskem sistemu OS X najdejo kakovostni izdelki, ki nas ne oberejo do kosti. Nekaj se jih skriva na manj opaznih stojnicah Applove tržnice, druge je treba poiskati v globinah spleta. Vsi v članku predstavljeni programi so brezplačni in polno delujoči. Nekaj jih sicer je treba plačati znotraj programa, a gre praviloma za naprednejše zmožnosti, ki jih pri običajni rabi ne potrebujemo.
Vprašanje v naslovu ni preprosto in četudi nekateri Snapchat odpišejo kot aplikacijo, s katero se pošilja gole fotografije, velja postati in razmisliti o njeni temeljni predpostavki. To je minljivost, katere v dobi množičnega hranjenja podatkov primanjkuje.
Zamisel je preprosta – prek medija, nekoč z ogljem na analogno steno, danes s telefonom na digitalni zid – prenesti svoje razmišljanje in ga razgrniti drugim. Morda to res ni najbolj pristen stik s prijatelji, a se je število sodobnih, digitalnih votlin kljub površni navezi krepko razmahnilo. Težko boste našli koga, ki nima odprtega računa vsaj na eni od sodobnih spletnih platform.
Varovanje zasebnosti je ena osrednjih skrbi sodobnega uporabnika računalnika. Delo na poti nas večkrat prisili v rabo javnih omrežij, kjer smo dodatno izpostavljeni. Nezaželena pošta, virusi in druga škodljiva programska oprema že nekaj časa niso največje zlo, ki nas ob nepazljivosti lahko doleti. Danes je na sporedu izsiljevanje in kraja identitete. Za dodatno plast zaščite pri uporabi računalnika poskrbijo prenosne aplikacije.
Nov računalnik pomeni hkrati nov začetek. Ni treba, da vanj namestimo natančno isti nabor programov, ki nam je delal družbo v starem. Priložnost zgrabimo z obema rokama in se odpravimo na digitalno pustolovščino, na kateri nam bodo delali družbo zgolj brezplačni programi.
Oblačne storitve imajo kup prednosti. Med pomembnejšimi so varnost, dostopnost in razširjenost. Zmanjšujejo stres, tehnične težave in stroške. Informacije v oblaku so zaščitene pred nepovabljenimi gosti, do njih pridemo ne glede na opremo, ki jo uporabljamo, za nameček so nam na voljo od vsepovsod. Resda zaenkrat niso izpolnile prav vseh obljub, a življenje z njimi je preprostejše in, to je še pomembneje, učinkovitejše.
Tokrat predstavljeno podjetje bomo v računalniško zgodovino uvrstili nekoliko drugače. Leta 1997 se je po 12-letni odsotnosti v družbo Apple vrnil Steve Jobs, saj je računalniški gigant kupil njegovo podjetje NeXt. A kaj kmalu bi se lahko zgodilo, da bi pri Applu pristalo podjetje Be Inc. in današnja podoba družbe z logotipom ugriznjenega jabolka bi bila videti povsem drugače.
V nekaj poprejšnjih prispevkih v tej rubriki smo pisali o mehanskih napravah in računalnikih, ki so ustvarjali računalniško zgodovino. Zato je primerno, da vzamemo pod lupo tudi takratne načine zapisa podatkov.
Pretočno oddajanje video posnetkov v živo je nova uspešnica dolge večpredstavne evolucije ponudbe spletnih video vsebin. Nove zamisli in tehnologije omogočajo povezovanje ljudi in dogodkov tako, kot doslej še ni bilo možno ali praktično izvedljivo. Ne samo, da se utegne medijska ponudba s tem močno razširiti, oddajanje v živo lahko opravi vsakdo in nas popelje tudi na najbolj oddaljene konce sveta.
Dandanes si težko predstavljamo avtomobil brez luči oziroma žarometov. Ta del vozila ima poleg vloge osvetljevanja območja pred vozilom (pa tudi ob njem in za njim) v temnejšem delu dneva še vrsto drugih vlog. Vedno je v t. i. modni vlogi, saj pomenljivo določa zunanjo podobo vozila, prižgani žarometi pa imajo po besedah marketinških oddelkov izdelovalcev avtomobilov za vsako vozilo zelo pomemben (in svojstven) svetlobni podpis.
Preizkusili smo enajst UPSov treh različnih izdelovalcev (APC, Socomec, Eaton) iz več različnih cenovnih razredov in ugotavljali, pri katerem za svoj denar dobimo največ. Primerjali smo tako surove fizikalne lastnosti, kot je avtonomija pri konstantnem bremenu, kot tudi paket celotne ponudbe, enostavnost rabe in prijaznost do uporabnika. Izkazalo se je, da za malo denarja dobimo manj in slabšo elektriko, a je ta tudi manj hrupna.
Vsa elektronika, ki nas zabava, izobražuje, razvaja, včasih drži pri življenju in tu in tam jezi, je brez elektrike neuporaben kos bakra, silicija in plastike. Problematični pa so že kratkotrajni sunki in nihanja omrežne napetosti, saj lahko povzročijo okvare in izgubo podatkov. Zato smo si ogledali, kako delujejo akumulatorski sistemi za zagotavljanje brezprekinitvenega napajanja (UPS) za računalniško opremo.
Umetna inteligenca je trenutno najbolj vroča tema v Silicijevi dolini, pa tudi drugod po svetu. Nekateri menijo, da so pametne digitalne pomočnice resnični nasledniki današnjih operacijskih sistemov, aplikacije v njih pa bodo nadomestili programi za avtomatizacijo ali boti. Prve zametke teh programov veliki ponudniki začenjajo uvajati že danes.
V primerjavi z drugimi mobilnimi operacijskimi sistemi je Android svobodnejši in omogoča več prilagajanja kakor tekmeci. Med orodji, ki svobodo in prilagajanje postavljajo v prvi plan, so pripomočki za avtomatizacijo opravil. Sinonim za to je program Tasker, ki se lahko pohvali z največjim naborom zmožnosti in strmo učno krivuljo. Na srečo so na voljo tudi lažje, a prav tako zmogljive alternative.
Telefonske aplikacije, ki so našim preizkuševalcem ta mesec najbolj ostale v spominu.
Klasične videokamere so elektronski dinozavri, ki pospešeno odmirajo oziroma izginjajo s trga. Edino akcijske se še nekako držijo in tiste, ki imajo kako zanimivo posebnost oziroma nenavadno lastnost. To velja tudi za DJI Osmo.
V časih, ko prodaja osebnih računalnikov vsako leto upade vsaj za desetino, je lepo videti, da ima ta segment naprav tudi področja rasti. Eno od njih so miniaturni namizni računalniki, ki so iz generacije v generacijo prepričljivejši. Preizkusili smo osveženega člana družine Intel NUC.
Pametne ure nas še niso prepričale, saj gre za naprave, ki so enostavno predrage za to, kar zaenkrat ponujajo. Nekateri izdelovalci zato dodajajo funkcionalnosti.
V Franciji utegnejo kmalu dobiti nov zakon, po katerem bo delodajalcem prepovedano konktaktirati zaposlene zunaj delovnega časa, razen v izjemnih primerih. To se nanaša tudi na zahteve ali pričakovanja po prebiranju elektronske pošte, kar je v številnih podjetjih postalo »normalno«. Cilj ukrepa je zmanjšanje obremenitve zaposlenih, ki ob takem ravnanju pogosto pregorijo in so zato večje breme za podjetje in družbo. Francija s tem sledi Nemčiji, ki je leta 2014 že sprejela podoben ukrep, ki preprečuje možnost kontaktiranja zaposlenih prek mobilnih naprav zunaj delovnega časa. Dogaja pa se tudi v ZDA: odmeven je primer, ko je zavarovalnica zavarovancem dala merilnike kakovosti spanja in jim priznava poseben bonus, če dokažejo 20 zaporednih dobro prespanih noči.
Podjetje Osborne Computer Corporation velja za pionirja izdelave prenosnih računalnikov. A njegov lastnik, Adam Osborne, bo v računalniško zgodovino zapisan tudi po svojih napakah, ki so inovativno podjetje veliko prehitro pokopale. Starejši računalnikarji poznajo tudi t. i. Osbornov učinek.
Charles Babbage je eden tistih znanstvenikov in izumiteljev, ob katerih navadni ljudje le ravnodušno ugotavljajo, da je ločnica med genijem in norcem zelo tanka. Njegove zamisli so bile tako napredne, da se še danes zdijo neverjetne. A ta neverjetnost je terjala davek – v tedanjem času so bile praktično neuresničljive.
Žal lahko le potrdimo, da imamo enake težave tudi mi, in sicer prav z vsakim testnim avtomobilom, ki ga dobimo v uredništvo (Nissan, Škoda, BMW, Volkswagen, Mercedes). Brskanje po spletu razkrije, da je krivec Google s svojim Androidom 6.0, ki ustreznega popravka kar nekako noče in noče narediti. Tudi ko ga bo, bo seveda trajalo, da ga bodo uporabili vsi mogoči izdelovalci telefonov, od Samsunga naprej …
Računalniško učenje se je iz univerzitetnih laboratorijev prebilo najprej v industrijo in naposled do končnih izdelkov. Ne da bi vedeli, ga uporabljamo pri iskanju po slikah, prikazu sorodnih izdelkov v spletni trgovini, filtriranju spama, računalniškem prevajanju in pomenkovanju s Cortano ali Siri. Izkoristite pa ga lahko tudi na svojih podatkih, za kar vam ni treba izumiti tople vode, temveč zadostuje, da uporabite pripravljene programske vmesnike API.
Pred 30 leti je hekerjem in računalniškim virusom uspelo v najslabšem primeru izpisati na zaslon kakšne hudomušne enovrstičnice. Pred dobrim desetletjem so uničevali osebne računalnike in podatke na njih, a je bila škoda omejena. Danes so na udaru banke, bolnišnice, jedrske centrifuge. Jutri bo internet stvari (IoT) v internet priključil tudi vaša garažna vrata, hladilnik in črpalko za bazen. Hekerji so že zdavnaj zavihali rokave.
Ko se je Apple uprl sodni odredbi, po kateri bi moral FBIju izdatno pomagati pri lomljenju varnosti operacijskega sistema iOS na iPhonu, je kazalo, da se bo pat položaj vlekel mesece. Toda le nekaj tednov zatem je FBI sporočil, da jim je telefon pomagala odkleniti neimenovana tretja stranka. Kako neki?
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih