Aplikacije za ogled filmov, serij, dokumentarcev in drugih TV programov so tudi v slovenskem prostoru del ponudbe mobilnih operaterjev. Hkrati pa so na voljo tudi tuji ponudniki – Netflix, Amazon Prime Video in HBO Go so trije resni konkurenti, ki se borijo za vašo pozornost.
Po zadnji raziskavi podjetja Flurry Analytics uporabniki 92 odstotkov svojega časa, namenjenega uporabi pametnih telefonov, porabijo za mobilne aplikacije. Kar 14 odstotkov tega odpade na aplikacije za komunikacijo.
Od plemenite zamisli o svobodnem pretoku informacij se je internet že precej odmaknil, a ta odmik ni bil nikjer tako korenit kakor na Kitajskem. Da je tudi tako gromozanski medij, kot je internet, mogoče nadzorovati in cenzurirati, že vrsto let dokazuje veliki kitajski požarni zid. To je razlog, da na Kitajskem ne brskajo po Facebooku, ne berejo The New York Timesa in bolj malo vedo o protestih na Trgu nebeškega miru leta 1989.
Obogateno resničnost smo v preteklem letu bržkone spoznali vsi, bodisi po zaslugi prikupnih zverinic, za katere nismo vedeli, da živijo v naši bližini, bodisi s pomočjo pametnega telefona ali kakšnega pomagala, ki jih mrgoli v trgovinah z zabavno elektroniko. Da famozni AR ni le zabava, dokazujejo naslednje aplikacije za Applov iPhone.
Dropbox Paper. Aplikacija razvijalcev Dropboxa prinaša prilagodljivo okolje za skupno delo z dokumenti in idejami.
Ljudje so zelo različni, eni prisegajo na čistočo, drugi na (urejeni) nered. Pridni vse postorijo danes, pametni pa se zavedamo, da je še jutri. Ker odlašanje ne pride vedno v poštev, velikokrat potrebujemo dodatno spodbudo. Kot že neštetokrat prej nam zopet priskoči na pomoč naš zvesti pametni telefon z operacijskim sistemom Android.
AMOLED mnml Wallpapers je zbirka ozadij, ki z zares pravo črnino in minimalističnimi podobami polepšajo predvsem telefone s tehnologijo AMOLED.
V prejšnji številki smo si ogledali, kako so sestavljeni moderni superračunalniki, in od daleč pokukali v slovenske superračunalniške zmogljivosti. Tokrat pa smo vzeli pot pod noge in jo mahnili v Novo Gorico, kjer v predmestju Kromberk najdemo enega večjih komercialnih superračunalnikov na Slovenskem.
Preživetje in razcvet v digitalnem gospodarstvu (bo)sta odvisna od tega, kako uspešno se bodo podjetja spoprijela s trendi. In jih prehitela, oziroma vsaj spremenila v poslovne priložnosti ter v praksi uresničila skozi inovacije. Prvi bodo seveda v (očitni) prednosti.
V tem prispevku nas zanima predvsem, kako se e-poslovanja lotevajo evropska podjetja. Na pomoč nam je priskočila uradna statistika Evropske unije, ki ugotavlja, da so podjetja v Evropi pri uvajanju in integraciji rešitev IKT s področja e-poslovanja precej počasna.
Brezpapirno poslovanje je nekakšen sveti gral elektronskega poslovanja. Z njim lahko podjetja znižajo (nepotrebne) stroške, pospešijo izvajanje poslovnih procesov, dosežejo boljši nadzor nad dokumenti in zagotovijo varnejše poslovanje. Moto podjetij, ki se spogledujejo z elektronskim poslovanjem, naj se glasi: »Manj papirja, več prihrankov!
Slogan olimpijskih iger »više, hitreje, močneje« bi lahko v poslovanje prevedli nekako takole: »digitalno, še hitreje, natančneje«. Poslovanja podjetij vseh velikosti, pa tudi obrtnikov in samostojnih podjetnikov, v zadnjem desetletju nič ni zaznamovalo bolj kot prav digitalizacija. E-poslovanje postaja vseprisotno, in to ne zgolj med podjetji, temveč tudi med državljani in državo. Papir je v sodobnih okoljih ne le strošek, temveč pogosto tudi cokla razvoja in trdovraten ostanek birokratizacije. Ali kot je v šali dejal eden izmed voditeljev programa letošnje konference NT – »Drevesa bi raje porabljali za izdelavo zobotrebcev.«
Prenosni računalniki so za večino domačih uporabnikov še vedno poglavitna računalniška naprava. Najbolj priljubljeni so seveda cenejši modeli, ki iz leta v leto ponujajo vedno boljšo izkušnjo.
Microsoft bo omogočil izvajanje programov, pisanih za procesorje x86, na konkurenčni platformi ARM. Tehnologija je znana že desetletja, a je bila doslej ignorirana, bolj iz političnih kot tehničnih razlogov.
Google I/O je osrednji letni dogodek spletnega velikana, ki je resda namenjen pretežno razvijalcem, na katerem pa podjetje navadno razkrije tudi številne novosti, na katere bomo naleteli v bližnji prihodnosti. Tudi letošnji dogodek pri tem ni bil izjema.
Med obiskom podjetja Huawei smo se udeležili predstavitve Huaweievega uporabniškega vmesnika EMUI, ki ga nameščajo v svoje telefone z Androidom. Predstavitev g. Coutella, Francoza, ki že osem let živi in dela v Shenzenu na Kitajskem, je trajala dvajset minut, ob koncu pa je sledil pogovor z novinarji, ki se je raztegnil kar na štirideset res zanimivih minut in nemara še kakšno več. Sledi zapis vprašanj novinarjev, naših in drugih, in odgovorov nanje.
Dvakrat na leto izide posodobljena lestvica 500 najhitrejših superračunalnikov na svetu, na kateri žal ni nobenega slovenskega predstavnika. A to ne pomeni, da v Sloveniji sploh nimamo ali ne uporabljamo superračunalnikov. Imamo jih kar nekaj in z njimi večinoma znanstveniki rešujejo vrsto zanimivih problemov, le razdrobljeni so po vsej državi. Ogledali smo si, kako so zgrajeni superračunalniki in katere imamo v Sloveniji.
Cisco Visual Networking Index (VNI) je globalna raziskava, ki vsako leto temeljito preuči dogajanje v svetu telekomunikacij, v ospredju pa so fiksna in mobilna omrežja ter trendi. Lani smo Zemljani postavili nov mejnik, v enem letu smo prek interneta prenesli več kot zetabajt podatkov. Ob tem smo seveda postavili/popravili še marsikateri drug »rekord«.
Sodobne poslovne telekomunikacije so rešitve po meri. Podjetja najrazličnejše komunikacijske kanale, kot so internet, fiksna in mobilna telefonijo, družabna omrežja, video itd., različno integrirajo v svoje poslovanje. Preverili smo, kako se v praksi lotevajo telekomunikacijskih izzivov.
Industrija telekomunikacij danes uživa v svoji vseprisotnosti in nepogrešljivosti v očeh strank in uporabnikov. A kaj kmalu se bo morala znova dokazovati. Njene sposobnosti in razpoke bo dodobra preveril internet stvari.
Večina sveta misli, da je osebni računalnik izumil IBM. Pa ga ni. Prvi res osebni računalnik so pred 53 leti izdelali naši sosedje, pet inženirjev v torinskem podjetju Olivetti. Danes omenjene družbe danes skoraj nihče več ne povezuje z računalniki.
Intel in Micron sta leta 2015 napovedala nov obstojni pomnilnik, ki je bistveno hitrejši od flasha in utegne revolucionirati sprva hrambo podatkov, kasneje pa koncept večnivojskega pomnilnika v računalništvu. Manj kot dve leti pozneje smo dobili prvi izdelek, ki ni razočaral, čeprav ni mogel izpolniti predlanskih nerealnih obljub.
Delo od doma so sanje slehernega računalnikarja. Pristopov za dosego cilja je več, od oddaljene podpore, izdelave spletnih strani in programiranja do prekupčevanja z najrazličnejšimi dobrinami. Splet je trgovina sedanjosti, v njem najdemo raznovrstno blago. Med ponudbo so tudi delnice Appla in Googla, obveznice uspešne Nemčije, zlato, nafta ter evro in bitcoin.
V tretjem največjem nemškem mestu so se pred poldrugim desetletjem odločili, da bodo v računalnike mestne uprave postopno namestili Linux in drugo odprtokodno programsko opremo. Pričakovali so, da bodo s tem privarčevali več milijonov evrov, kolikor so plačevali Microsoftu za licence. Svet je z zanimanjem opazoval, kako bo potekal največji usklajen prehod na odprto kodo v zgodovini. Čeprav je München leta zagotavljal, da je bil projekt velik uspeh, so letos izglasovali vrnitev na Microsoftovo programsko opremo. Kje se je zalomilo?
Popolnoma zanič in neuporabni poceni telefoni so dokončno preteklost. Zdaj smo priča le slabim in spodobnim, kar je za ta del trga zelo spodbudno.
Odkar je žvižgač Edward Snowden razkril, da nam tuje vlade sledijo na slehernem koraku, sta varnost in zasebnost postali cenjeni dobrini. Z naslednjimi aplikacijami si ju zagotovimo med sporočanjem po telefonu iPhone.
Nekdaj znanstvena fantastika danes postaja resničnost, s sodobnimi pametnimi telefoni lahko iz naslanjača upravljamo vrsto omreženih naprav. Telefoni in tablice z operacijskim sistemom Android, ki so opremljeni z najrazličnejšimi strojnimi priboljški in naslednjimi aplikacijami, so pravi pripomoček za lenuhe.
Bobby. Pri vodenju osebnih financ pogosto pozabimo na redne odhodke oziroma naročnine – spremljanju tega je namenjena preprosta aplikacija Bobby.
GlassWire – Data Usage Privacy je aplikacija za varnost, ki analizira spletni promet posameznih aplikacij, število in frekvenco povezovanj ter prepoznava morebitne grožnje.
Zlasti pri telefonih je vedno več takih, ki si privoščijo izdelke v cenovnem razredu, ki je precej višji od njihove kupne moči. Cene pa se nato višajo in se bodo še, ker se pač lahko.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih
