Digitalne denarnice
Pri uporabi bitcoina marsikdo pove, da smo pri kripto valutah sami svoja banka. Zato moramo tudi sami poskrbeti za varnost svojega denarja.
Žal ni tako. Nekatere izmed teh spletnih strani so v zadnjih letih kar precej napredovale tako na področju varnosti, še bolj pa na področju legitimacije s strani različnih finančnih ustanov. Med njimi je tudi slovenski Bitstamp, ki ima licenco luksemburškega ministrstva za finance.
A spletno stran, kjer se trguje z bitcoinom (in drugimi valutami), lahko postavi kdorkoli. Prva res velika borza za kripto valute je bila japonska Mt. Gox, konec leta 2013 je prek nje teklo več kot 70 % vseh bitcoin transakcij, v začetku leta 2014 pa je spletna stran praktično čez noč izginila s spleta. Takrat je prišla na dan informacija, da naj bi spletna stran v hekerskem napadu izgubila več kot 700.000 bitcoinov, tega napada pa naj ne bi zaznali nekaj let. Še danes niso povsem jasne vse okoliščine, a tisti, ki so svoj denar hranili na tej spletni strani, so enostavno ostali brez.
To na žalost ni edini tak primer. Sicer se tudi pri klasičnih bankah lahko dogajajo vdori, konec koncev je tudi kraja podatkov kreditnih kartic kar pogosta. A v teh primerih je vgrajenih kar nekaj varovalk, pri bankah imamo celo državna jamstva, ki bi prišla v poštev, če bi katera izmed bank postala insolventna.
V svetu kripto valut pri nekoliko večjih vrednostih tako priporočajo uporabo tako imenovane strojne denarnice (»hardware wallet«). Gre za majhne naprave, največkrat v obliki ključkov USB, ki delujejo kot denarnice, v katere shranimo svoje digitalne valute. Za razliko od programskih denarnic (»software wallet«) imamo te strojne denarnice fizično ločene od računalnikov, s čimer so praviloma imune za krajo s strani virusov.
Pri shranjevanju bitcoina gre pravzaprav za shranjevanje naših zasebnih ključev, s katerimi dostopamo do (sicer javnega) bitcoin naslova (in s katerimi podpisujemo transakcije). Strojne denarnice imajo vgrajen generator naključnih števil, s čimer ob prvi rabi ustvarijo javni naslov in zasebni ključ zanj. Na omenjeni naslov tako pošljemo naše bitcoine (nekatere denarnice podpirajo tudi druge valute), do njih lahko spet dostopamo (jih kam pošljemo) z zasebnim ključem, ki je varno shranjen v napravi. To lahko počnemo iz kateregakoli računalnika, tudi takega, ki bi bil okužen s kako zlonamerno programsko opremo.
Preizkusili smo tri take naprave, Nano Ledger S, Digital Bitbox in Trezor. V praksi delujejo praktično enako, prvi dve sta v obliki majhnih ključkov USB, s tem da ima Bitbox še režo za kartico MicroSD, tja shrani varnostno kopijo naših zasebnih ključev, Trezor pa je majhna napravica z režo MicroUSB na spodnji strani. Zraven dobimo še kratek kabel USB za priklop na računalnik.
Prva namestitev je v vseh primerih nadvse enostavna. Ledger Nano S ima majhen zaslon, na robu pa dve majhni tipki, s katerima se lotimo osnovne sestave. Tako si nastavimo številko PIN, vnesemo jo dvakrat. Sledi naključno generiran seznam besed, s katerimi lahko obnovimo varnostno kopijo naprave , če se uniči ali jo izgubimo. Gre za 24 besed, ki si jih moramo zapisati (seveda na varno mesto), naprava nas povpraša po dveh izmed njih. S tem preveri, da smo si jih zares zapisali. Sledi namestitev programske opreme, konkretno v obliki vtičnika za Chrome. Ko priključimo Nano na računalnik, zaženemo omenjeni vtičnik (tega lahko zaženemo neodvisno od brskalnika), na denarnici vnesemo PIN in denarnica je pripravljena za sprejem in pošiljanje bitcoinov (podpira pa tudi ether). Ledger Nano S vključuje tudi FIDO U2F, sistem dvofaktorske avtorizacije, ki med drugim deluje tudi z Gmailom, Facebookom in Dropboxom. Posameznih nastavitev in dodatnih funkcij je sicer malo, gre pač za res preprosto in cenovno ugodno strojno denarnico.
Pri Digital Bitbox je postopek nekoliko preprostejši, tam jo le priključimo na računalnik in zaženemo njihov samostojni program. Ta je na voljo za Windows, Mac OS in Linux, je pa odprtokoden, torej si lahko prenesemo tudi njegovo programsko kodo. Ob prvem zagonu moramo nastaviti geslo in ga potrditi – postopek je tu malenkost hitrejši kot pri Nanu. Naprava na kartico MicroSD shrani varnostno kopijo naših ključev v obliki dolge šifre, shranjene v PDF. To kartico lahko shranimo na varno ali PDF kar natisnemo. Sama aplikacija omogoča vse, kar bi pričakovali, zelo zanimiva je možnost ustvarjanja dodatnega gesla za skrito denarnico, ki se ne pokaže na osnovnem meniju.
Trezor ponuja oboje, torej tako samostojno aplikacijo (za Windows, Mac OS in Linux) kot dodatek za Chrome, aplikacija je tu bolj kot gonilnik, da se naprava sploh poveže z operacijskim sistemom, sicer pa imamo dostop prek spletnega brskalnika. Spet si ustvarimo PIN, sledi zapis naključno generiranih 24 besed, enako kot pri Ledgerju. Vmesnik je podobno preprost, spet ponuja tudi FIDO U2F za dvo-faktorsko avtorizacijo. Poleg bitcoina podpira tudi Litecoin, Dash, Zcash in Bitcoin Cash, nima pa skrite denarnice kot pri Digital Bitboxu.
Če izgubimo eno izmed teh denarnic (ali nam jo ukradejo), lahko povrnemo stanje ob pomoči varnostne kopije. Pri vseh gre za to, da uporabimo naše geslo skupaj z varnostno kodo (v primeru Bitboxa) ali seznamom besed (v primeru Nanota in Trezorja), da denarnico bodisi povrnemo na enaki (novo kupljeni) napravi bodisi v kateri izmed programskih denarnic (recimo Mycelium).
Vse te denarnice zelo enostavno opravijo svoje poslanstvo – zaščitijo in shranijo naše bitcoine. Tistim, ki so si nakupili nekaj več bitcoinov, vsekakor priporočamo nakup katere izmed strojnih denarnic. Žal dobava ta hip nekoliko zaostaja za povpraševanjem, med pisanjem se vse tri denarnice dobijo tudi v naših spletnih trgovinah.
Ledger Nano S
Strojna bitcoin denarnica
Izdeluje: www.ledgerwallet.com
Prodaja: www.eventus.si
Cena: 90 EUR.
Za: Preprosta raba.
Proti: Programski vmesnik, vezan na Chrome.
Digital Bitbox
Strojna bitcoin denarnica
Izdeluje: www.digitalbitbox.com
Prodaja: www.eventus.si
Cena: 80 EUR.
Za: Preprosta raba, cena.
Proti: Nič.
Trezor
Strojna bitcoin denarnica
Izdeluje: www.trezor.io
Prodaja: www.anni.si
Cena: 115 EUR.
Za: Preprosta raba.
Proti: Cena.