Naprave z mobilnim operacijskim sistemom iOS imajo razvit trg dodatne opreme. Zanje dobimo, kar nam srce poželi. Z njimi lahko merimo krvni tlak, sladkor v krvi, uglasimo kitaro, nadomestimo diktafon, otroško tajnico in še kaj. Hvaležni uporabniki se zavedamo, kdo je v prvi vrsti zaslužen za takšno razvajanje - vhod s tridesetimi nožicami in uspeh prvih naprav, ki so ga zaposlile. To so priklopne postaje z zvočniki.
Kamera GoPro Hero se je dodobra ustalila pri vseh, ki želijo v visoki ločljivosti zajemati svoje adrenalinske dogodivščine. Odlikuje jo enostavnost, mahne mere in masa in kakovostno zunanje ohišje, ki jo ščiti pred vdorom vode do globine 60 metrov. Pritrditi jo je mogoče na pravzaprav vsak del telesa ali pa na katerokoli čisto, gladko površino ali pa kar na drog. Kitajska konkurenca ne počiva in heroj je dobil potencialnega tekmeca! Kako dober je novi "antiheroj"?
Google kmalu po izidu nove različice operacijskega sistema Android izda izvorno kodo, ki jo z veseljem pograbijo vsi izdelovalci z dostopom do tovarn s komponentami na Kitajskem. Tako smo priča neusahljivemu viru poceni tablic in telefonov.
Največji evropski izdelovalec navigacijskih naprav, TomTom, je končno začel prodajati svoje naprave tudi na slovenskem trgu! Tako nekako so se glasile novice, večina pa se nas je spraševala, kaj tako zelo posebnega je na njihovih napravah in v čem se razlikujejo od konkurence. To je zanimalo tudi mene, zato sem z veseljem vzel v roke navigator TomTom Start 25 in ga zapeljal naokoli.
Digitalni televizorji so v zadnjih letih obuli precej velike čevlje. Najprej so se jim začele večati diagonale zaslonov, zatem pa so osvojili še povezovanje v internet in prikaz 3D-podob. Njihovi tekmeci za pozornost zahtevnejših uporabnikov so seveda projektorji, ki z zadnjimi inovacijami pričarajo tudi 3D sliko in ne želijo zaostajati. Preizkusili smo dva 3D projektorja, ki sta cenejša od dveh tisočakov, kar ju postavlja ob bok večjim 3D televizorjem. Le da s projektorjem dobimo še precej dodatnih (centi)metrov slike.
Osnovni Amazonov bralnik Kindle je bilo mogoče v Slovenijo naročiti takoj po predstavitvi nove družine njihovih e-bralnikov, na Kindle Touch pa je bilo treba čakati do zdaj.
Zadnje dni januarja je tehnološko in demokratično ozaveščeno javnost presenetila novica, da je naša veleposlanica na Japonskem v našem imenu podpisala pobudo o sporazumu ACTA. Presenetila zato, ker smo sicer vedeli - po zaslugi Wikileaksa - da se sporazum pripravlja, nismo pa vedeli, da se naša država v našem imenu pogaja s svetilko pod odejo. Če je to še razumljivo pri nakupih kakih oklepnikov, pa zagotovo ni pri sporazumu, ki naj bi urejal kršenje avtorskih pravic, preprečeval ponarejanje blagovnih znamk in omogočal nadzor nad proizvodnjo in prodajo generičnih zdravil. Nova vlada je še malce vztrajala, nato pa so najverjetneje prispela merjenja javnega mnenja in ratifikacijo sporazuma smo - kot so pred nami storile že nekatere druge države - zamrznili.
Novo leto je po nekajmesečnem zamiku tudi k nam prineslo spletno pisarno Office365. Zadevo smo preizkusili in potegnili nekaj vzporednic z doslej zelo priljubljenim Google Docs for Business.
Nomadske navade se v 21. stoletju vračajo tudi med vse več Slovencev. Še posebej ob praznikih, koncu tedna in drugih dela prostih dnevnih se radi odpravimo na različne izlete. Za premagovanje razdalj navadno skrbi kar jekleni konjiček, v katerem se poleg obilice potrebne in nepotrebne krame pelje še vsa družina. Marsikateri starši se dobesedno psihično pripravijo na daljšo pot z otroki in mladostniki, ki jim ti premiki niso vedno všeč. Preverili smo, kako lahko z različnimi pripomočki poskrbimo, da bo zadovoljna in umirjena mladež postala del prometne varnosti pri prevozu družinskih članov.
Nov način branja novic se je rodil na operacijskem sistemu iOS. Temu, da se je Android močno zgledoval po konkurenci, ne gre oporekati. Lahko pa povemo, da uporabniki Googlovega sistema vendarle nismo prikrajšani. Večina bralnikov z jabolčnih naprav se dobi tudi v robotski inačici, mnogo pa jih je zraslo prav na naši priljubljeni platformi. Tile so zasijali najbolj.
Tablični računalniki so se doslej izkazali za koristne na številnih področjih rabe, še posebej izstopajo kot bralniki najrazličnejših vsebin. Tablice so prinesle nekatere drugačne načine prebiranja in združevanja vsebin, ki v marsičem prekašajo klasične bralnike. Eden takih je program Flipboard za Applov iPad, ki je zaradi uspešnosti in priljubljenosti dobil kup posnemovalcev, tudi na drugih platformah. Prav spretno zamišljeni napredni bralniki najbolje prikazujejo, kako lahko tablice uporabljamo "drugače".
Verjetno ne bomo povedali nič novega, če bomo zapisali, da so cene "tehnike" vseh oblik še vedno cenejše v tujini kot pri nas. Gre za ekonomijo obsega in Slovenija je pač majhna. Kupovanje v tujini je torej večinoma cenejše. Še ceneje pa je, če se lotimo kupovanja na dražbah, konkretno na eBayu.
Pametni telefoni prevzemajo naloge vse več namenskih naprav. Že dolgo predvajajo glasbo in druge večpredstavne vsebine, vse bolje fotografirajo, podpirajo različne kanale komuniciranja, z vgradnjo lokacijskih tipal pa so postali zanimivi tudi kot nadomestki za specializirane naprave za avtomobilsko in tudi kolesarsko, javno transportno ali celo peščevo usmerjanje do cilja.
Večpredstavni podaljški z vsako novo generacijo dokazujejo, da gre za hitro razvijajoče se področje domače zabave. Čeprav so jim analitiki že obljubljali zaton, saj premorejo sodobni televizorji vse več pametnih funkcij, pa se podaljški ne dajo. Syabas, eden prvih inovatorjev na tem področju, s svojim modelom A-300 dokazuje, kaj vse je mogoče stlačiti v škatlo, ki je velika kot poštena knjiga.
Pred skoraj natanko dvema letoma smo v Monitorju opisali, kako si predstavljamo sanjski domači predvajalnik glasbe in videa. Od takrat se je marsikaj spremenilo, zato smo si znova zadali za nalogo sestaviti sodoben večpredstavni predvajalnik za kar se da malo denarja. S poudarkom na slednjem.
Imamo televizor, imamo računalnik in ne želimo plačevati dodatnih storitev našemu televizijskemu ponudniku. Še vedno pa želimo dostop do bogatih vsebin in, da, dodatnih storitev. Rešitev? Povežimo televizor in računalnik, najbolje kar s pomočjo storitve DLNA.
Uvajanje televizijskega programa visoke ločljivosti je po nekaj desetletjih prineslo večje spremembe v domače dnevne sobe. Menjavo starih škatlastih katodnih televizorjev, ki jih že zaradi teže nismo hoteli premikati, je pospešila tudi uvedba digitalnega zemeljskega oddajanja tv programov. Sprememba ni zgolj v tehnologiji in večji vidni površini, temveč tudi v novem razmerju prikazovanja slike: "klasični" format 4 : 3 (ali 12 : 9) je nadomestil široki 16 : 9. Pa čeprav v resnici nima zveze z visoko ločljivostjo, saj je širok lahko tudi "navaden" signal PAL.
Sredi januarja je Telemach predstavil novo storitev za mobilne naprave iOS (kasneje tudi za Android)- 3DGO. Storitev so razvili pri Telemachovih lastnikih, saj je hkrati dosegljiva tudi pri srbskih in bosanskih kabelskih operaterjih. 3D naj bi pomenilo trikrat digitalno, na televizorju, računalniku in mobilni napravi (telefonu ali tablici), torej spremljanje iste vsebine na vseh treh (zaenkrat) različnih platformah.
V prejšnji številki smo si podrobno ogledali tako imenovane "pametne televizorje", s katerimi lahko počnemo še vse kaj drugega, kot le gledamo televizijski program. Toda vse to in celo več lahko počnemo tudi z vmesniki nekaterih ponudnikov televizije pri nas. Kdo bo zmagal?
Bržkone ni računalnikarja, ki ne bi poznal blagovne znamke ThinkPad. Gre za nadpovprečno trpežne prenosnike, ki jih je v poslovni svet že pred desetletji splavilo podjetje IBM. Ko se je IBM leta 2005 odločil prodati svoj računalniški oddelek kitajskemu podjetju Lenovo, se je svetovna javnost spraševala, ali se tako poslavljajo rešitve, ki so bile sinonim za zanesljivost in vzdržljivost v računalniški industriji. Toda Lenovo je dokazal, da ne bo tako. Ogledali smo si njihovo tovarno.
O letošnjem CESu se znova piše v presežnikih. Z več kot 3100 razstavljavci in 150 tisoč obiskovalci naj bi pogumno gledal ne ravno rožnatim razmeram v gospodarstvu naravnost v oči. Velikani zabavne elektronike so znova pokazali, kje so nove meje domišljije in tehnologij ter naših želja.
Kupujem si prvi fotoaparat, pa sem se znašel v hudi zagati. Ne bi rad zapravil preveč in kupil "stroja", ki ga sploh ne bom sposoben izkoriščati, se pa hitro učim in v svoje hobije vlagam precej (časa in denarja). Trenutno se odločam med Nikonovim D3100 in D5000 (oz. D5100). Katerega od teh bi Vi priporočali začetniku, ki namerava slike obdelovati tudi s Corel PAINTom in se res nekaj naučiti. Bil sem že nekako odločen za Nikon D3100 z objektivom 18-55, a so mi na številnih forumih svetovali, naj se odločim za kaj boljšega (D90, D5100 ipd.). Prav tako bi bil tudi objektiv 18-105 verjetno boljši za začetnika. Kaj naj storim? Je ta ponudba res slabša? Za svoj denar bi namreč rad iztržil čim več.
Nedovoljeno prenašanje glasbe, filmov, programov in drugih vsebin je že vrsto let svetovno razširjena folklora, ki je doslej še z nobenim ukrepom ni uspelo ugonobiti. Kljub temu lastniki pravic, tudi s pomočjo državnih organov, ne odnehajo. Včasih so njihova pričakovanja nerazumna, kot v primeru predloga zakona SOPA (Stop Online Piracy Act), ki je zaradi orwellovske zasnove pogorel (uradno: prestavljen) še pred glasovanjem v ameriškem senatu. Drugič tako kot vojaške posebne enote udarijo v srž dogajanja: skoraj sočasno so opravili racijo pri lastnikih spletne storitve MegaUpload, kjer so menda s početjem zaslužili bajno bogastvo: doslej so jim zasegli že 42 milijonov dolarjev nezakonito pridobljenega premoženja! Dovolj, da so pognali strah v kosti tudi drugim podobnim storitvam. Le malo manj znani FileSonic je zato čez noč izključil možnost deljenja vsebin med uporabniki. Toda dosedanje izkušnje so jasne - zelo verjetno jim ne bo uspelo. Uporabniki se bodo pač preselili drugam.
Nekako normalno se zdi, da bi televizor v domačem okolju nekoč prevzel vlogo ključne naprave, na katero bi priklapljali vse, kar zna oddajati, predvajati ali sprejemati video in zvočni signal. O tem beremo in pišemo že dolgo. Vprašanje je le, ali bodo pri tem zmagali izdelovalci s pametnimi televizorji ali ponudniki televizije s "pametnimi nadgradnjami".
Čeprav bo trezna glava takoj opazila, da so prometne novosti k nam pricapljale z dolgoletno zamudo, smo prvih korakov v informatizacijo javnega prometa v glavnem mestu lahko veseli. Včasih je veljalo, da je hitrost prihoda avtobusa obratno sorazmerna s ceno cigarete, ki si jo ravno prižgal. Danes ugibanja ni več.
"Daj cesarju, kar je cesarjevega!" Sem napisal cesarju? Se opravičujem, mislil sem Autodesku. Ja, prav njim z njihovim Autocadom se nihče ne more izogniti, vsaj tisti ne, ki delajo v inženirskih vodah vseh panog. Toda, če cesarju nisi prispeval deleža svojega težko zasluženega denarja, si bil kaj hitro ob glavo. Pri Autocadu ni tako brezupno, saj je v današnjem času konkurenčnega trga cel kup zanimivih alternativ. Na tokratnem testu smo preizkusili nekaj takih programov in ugotavljali, ali so dovolj dobri, da nadomestijo velikega poglavarja.
"Oči*, nauči me programirati!" Besede, ki se jih programerji veselimo, hkrati pa se jih bojimo. Kaj naj predstavimo otroku - morda okolje, v katerem preživimo dneve? Oh, prekomplicirano, le kako ga bo razumel. Kaj pa drugega? Basic? Logo? Kaj je sploh priljubljeno dandanes? Kar priznajte, da nimate pojma, kaj predstaviti potomcu - tudi jaz ga nisem imel.
Nekako je postalo že tradicija, da nas ob koncu leta Google preseneti z napravo, ki pooseblja napredek sistema Android. Leta 2011 je ta čast znova pripadla Samsungu, ki je prikrojil uspešnico Galaxy S II nekoliko bolj po meri Googla in njegovega svežega sistema, Ice Cream Sandwicha, ki predstavlja sodobno, enotno verzijo sistema za različne mobilne naprave, od pametnih telefonov do tablic različnih mer.
Televizorjem in televiziji se obeta enak scenarij, kot se je že pred časom dogodil telefonom. Ti so z vsako novo generacijo pridobili nabor novih funkcionalnosti, ki smo jih še malo prej povezovali pretežno z računalniki. Televizorji zato postajajo vse bolj podobni računalnikom na eni strani, pa tudi tablicam in telefonom na drugi. Morda je tudi zaradi tega moč zaslediti, da se na to platformo vse bolj usmerjajo podjetja, ki niso tradicionalni izdelovalci televizorjev. V prihodnje bomo zato verjetno imeli skupne platforme med telefoni, računalniki in televizorji.
Nameni, zakaj ljudje kupujemo televizorje, so zelo različni. Nekatere zanimajo le dnevnoinformativne vsebine, spet drugi stavijo na šport, tretji na ogled programov s tematiko narave in dokumentarci. Še največ pa je tistih, ki si želijo ob ogledu tv programov ali drugih vsebin preprosto zabavati ali vsaj odpočiti. Vsem profilom uporabnikov je torej skupno to, da si želijo pestrih vsebin. In pametni televizorji počno prav to - širijo področje uporabnih vsebin v internet. Torej na področje, ki je praktično brez meja. No, vsaj v teoriji. Pametni televizorji so namreč še vedno razmeroma omejene naprave, vsaj v primerjavi s pametnimi mobilniki ali računalniki.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih
