Čiščenje interneta

Nedovoljeno prenašanje glasbe, filmov, programov in drugih vsebin je že vrsto let svetovno razširjena folklora, ki je doslej še z nobenim ukrepom ni uspelo ugonobiti. Kljub temu lastniki pravic, tudi s pomočjo državnih organov, ne odnehajo. Včasih so njihova pričakovanja nerazumna, kot v primeru predloga zakona SOPA (Stop Online Piracy Act), ki je zaradi orwellovske zasnove pogorel (uradno: prestavljen) še pred glasovanjem v ameriškem senatu. Drugič tako kot vojaške posebne enote udarijo v srž dogajanja: skoraj sočasno so opravili racijo pri lastnikih spletne storitve MegaUpload, kjer so menda s početjem zaslužili bajno bogastvo: doslej so jim zasegli že 42 milijonov dolarjev nezakonito pridobljenega premoženja! Dovolj, da so pognali strah v kosti tudi drugim podobnim storitvam. Le malo manj znani FileSonic je zato čez noč izključil možnost deljenja vsebin med uporabniki. Toda dosedanje izkušnje so jasne - zelo verjetno jim ne bo uspelo. Uporabniki se bodo pač preselili drugam.

19. 1.

Zavarovalnice že lep čas zaračunavajo dodatno zavarovalnino za tiste, ki se ukvarjajo z adrenalinskimi športi. Zdaj se, kot kaže, tovrstna zamisel seli tudi v digitalni svet. Intel je nedavno ponudil dodatno in seveda plačljivo garancijo za tiste, ki radi navijajo frekvenco svojim procesorjem. Seveda pri tem tvegajo, da se vse skupaj "skuri". No, za dodatnih 20 do 35 dolarjev lahko kupci odklenjenih procesorjev (tistih, ki se končajo s črkami X ali K) dokupijo jamstvo za zamenjavo procesorja, če bodo pri navijanju pretiravali. Podjetno, ni kaj. Zdaj samo še čakamo spretne poslovneže, ki bodo ponudili zavarovanje v primeru tožb za nedovoljen prenos prek bittorenta.

20. 1.

Uporabniki tablic so najbolj radodarni, telefonov pa najbolj skopi, ko gre za spletno nakupovanje. Raziskava družbe Adobe Digital Marketing je pokazala, da so lastniki tablic leta 2011 v povprečju porabili 123 dolarjev za nakup izdelkov, uporabniki telefonov pa v povprečju le 80 dolarjev. Uporabniki osebnih računalnikov so nekje vmes: povprečje je 102 dolarja za nakup. Raziskava je tudi pokazala, da je verjetnost spletnega nakupa pri lastnikih tablic trikrat večja kot pri telefonih. Se po tem še vedno sprašujete, zakaj prodajalci obožujejo tablice?

17. 1.

Prepoznavanje govora je naslednje področje, s katerim se Google v zadnjem času intenzivno ukvarja. Kako resno in široko so se lotili projekta, razkriva podatek, da ta hip po svetu potuje ekipa Googlovih inženirjev, ki zbirajo govorne vzorce za izdelavo boljšega univerzalnega prepoznavalnika. Na začetku so se menda osredotočili na 26 večjih jezikov in njihovih dialektov, pri vsakem pa potrebujejo okoli 250.000 različnih vzorcev. Zbrana tehnologija bo najprej končala v iskalniku na pametnih telefonih. Toda zdi se, da je to šele začetek.

6. 1.

Kljub temu da dosedanji izdelovalci tabličnih računalnikov očitno ne morejo spodkopati Applovega iPada pri ceni, v prihodnje morda ne bo več tako. Kitajski Rockchip, ki ga danes najdemo v najcenejših kitajskih izdelkih, si je zastavil ambiciozen cilj, da v Evropi in ZDA močno poveča ugled in hkrati ponudi drzno nizke cene. Z najnovejšo različico procesorja, ki temelji na arhitekturi ARM in je sposobna poganjati najnovejši Android 4.0, naj bi še letos opremili tablice, ki bodo stale od 95 do 125 dolarjev za 7-palčni model, oziroma 150 do 200 dolarjev, ko govorimo o večjih 10-palčnih izdelkih. Menda jih ne gre jemati kot še eno "kitajsko" zgodbo, saj so konkurenti (Intel, Nvidia, Texas Instruments, Qualcomm) že precej zaskrbljeni.

5. 1.

V ZDA so lani opazili zanimiv trend: 9 % naročnikov je leta 2011 preklicalo naročnino na kabelsko televizijo. Namesto tega vse več uporabnikov doma konzumira digitalne vsebine prek računalniških naprav. V poročilu ugledne družbe Deloitte je moč ugotoviti, da je še leta 2009 prek spleta vsebine gledalo 28 % vprašanih, lani pa že 42 %. Pojav je izrazito povezan s starostjo - kar 19 % tistih, ki so stari od 23 in 28 let, je lani preklicalo naročnino na TV. Obenem so ugotovili, da so tablice tista naprava, ki je omrežila domače gledanje - 51 % lastnikov tablice uporablja za prebiranje in gledanje vsebin doma in le 47 % na poti. Prej kot mobilne naprave so torej domače naprave.

16. 1.

Priljubljenost tabličnih računalnikov, predvsem Applovega iPada, v ZDA že močno vpliva na vsakdanje življenje. V Kaliforniji so tako opravili raziskavo in poizkus zamenjave klasičnih učbenikov z elektronskimi na manjšem številu srednjih šol. Poizkus je trajal lani pomladi in prinesel presenetljive rezultate: učenci, ki so gradivo prebirali na iPadih, so dosegli v povprečju 20 % boljše rezultate pri testih matematike kot tisti, ki so uporabljali navadne učbenike. Tablice so menda prispevale k večji motivaciji in boljši zbranosti pri snovi. Letos načrtujejo učenje po tej metodi še razširiti.

9. 1.

IDC opozarja, da se uporaba pomnilniških enot SSD močno povečuje. Leta 2011 je bilo tako prodano za okoli 5 milijard dolarjev enot, to je 105 % več kot leta 2010. Po napovedih pa s tem še nismo dosegli vrhunca - področje naj bi še vsaj v naslednjih treh letih raslo s hitrostjo vsaj 50 % na leto. K rekordu, ki bo menda dosežen prav letos, prispeva tudi kronično pomanjkanje klasičnih diskov, kjer napovedujejo večje povpraševanje od ponudbe. Tablični računalniki, pa tudi prihod okolja Windows 8, naj bi pohod SSD samo še spodbudili.

12. 1.

V ZDA ugotavljajo, da se jim bliža nova vrsta krize: pomanjkanje prostih frekvenc za brezžične komunikacije. Veliko povečanje podatkovnih prenosov s telefoni, tablicami, računalniki in drugimi napravami počasi duši frekvenčni spekter in nekateri napovedujejo resne težave že letošnje leto. Na težavo že več let opozarja zvezna agencija za telekomunikacije (FCC), vendar so bili doslej dokaj neuspešni. Po simulacijah bi morali do leta 2015 sprostiti vsaj še okoli 300 MHz frekvenčnega področja, nato pa do leta 2020 še vsaj 500 MHz. Toda leta 2011 so sprostili komaj 25 MHz, precej manj od načrtovanega. Frekvence, ki so jih pred desetletji podeljevali tako rekoč zastonj, zdaj lastniki nočejo vrniti, vsaj ne brez plačila. Zdi se, da bo vmes morala poseči država, z novim zakonom, nekakšno "nacionalizacijo".