Pisma bralcev

Objavljeno: 28.2.2012 | Kategorija: Pisma bralcev | Revija: Februar 2012

Kateri SLR naj kupim?

Kupujem si prvi fotoaparat, pa sem se znašel v hudi zagati. Ne bi rad zapravil preveč in kupil "stroja", ki ga sploh ne bom sposoben izkoriščati, se pa hitro učim in v svoje hobije vlagam precej (časa in denarja). Trenutno se odločam med Nikonovim D3100 in D5000 (oz. D5100). Katerega od teh bi Vi priporočali začetniku, ki namerava slike obdelovati tudi s Corel PAINTom in se res nekaj naučiti. Bil sem že nekako odločen za Nikon D3100 z objektivom 18-55, a so mi na številnih forumih svetovali, naj se odločim za kaj boljšega (D90, D5100 ipd.). Prav tako bi bil tudi objektiv 18-105 verjetno boljši za začetnika. Kaj naj storim? Je ta ponudba res slabša? Za svoj denar bi namreč rad iztržil čim več.

Imam pa še en problem - ne poznam Canonovih fotoaparatov in ne vem, kako je z njimi. Če mi lahko pomagali tudi pri tem, bi bilo super.

Vem, da imate veliko pametnejšega dela, kot pa se ukvarjati z zelenci, a poudariti je treba, da mi bo vsak odgovor/nasvet/napotek zelo koristil. Hvala še enkrat in veliko uspeha še naprej!

Jan

Kot ste že sami ugotovili, ne gre za najbolj enostavno vprašanje. Gremo po vrsti, pa bom poskusil odgovoriti na sicer zelo obsežno temo :)

Načeloma velja, da je mogoče z vsakim aparatom DSLR narediti vse. Se pravi, da so na splošno po funkcionalnosti enaki, enako (ali pa praktično enako) fotografijo lahko naredimo tako z najcenejšim (pri Nikonu torej D3100) kot z najdražjim. Razlike v kakovosti fotografij se poznajo šele pri modelih, ki so dražji od 1500 evrov, pa še tam so majhne, oziroma bodo razlike v tipalih izkoristili res samo najzahtevnejši fotografi (pa še ti največkrat ne). Sicer pa so glavne razlike med posameznimi modeli (recimo D3100, D5100, D90) v sami uporabi. Dražji modeli so tako bolj kakovostno narejeni (po domače povedano, bomo z dražjim modelom lahko zabijali žeblje, oziroma bo preživel kak padec na tla več), so pa tudi večji, kar nekaterim bolj godi, saj lepše sedejo v roko. Velika prednost dražjih modelov pa je tudi večja količina različnih tipk in kolesc, zaradi česar bomo hitreje prilagajali nastavitve. Da smo si na jasnem, nastavitve so povsod enake (torej lahko pri vsakem DSLRju nastavimo zaslonko, čas osvetlitve, občutljivost ISO itd.), samo pri cenejših se bomo morali podati na menu, pri dražjih pa imamo kombinacijo tipke/kolesca. Zahtevnejši fotografi imajo zaradi tega radi dražje modele, ker enostavno hitreje prilagodijo nastavitve hitri akciji.

Načeloma se lahko torej popolnoma enako naučimo tako z D3100 kot z D90. Lahko bi sicer šli v nore podrobnosti, kar zadeva razlike med tipali (senzorji), a so razlike tako majhne, da bi bilo to izguba časa. Ja, na spletnih forumih se najdejo uporabniki, ki se okoli teh malenkosti kregajo, toda v praksi se nam zdi to popolnoma odveč - je pomembnejše znanje fotografa kot pa model fotoaparata.

Pri aparatu velja omeniti še to, da se bodyji (tako rečemo aparatom) bolj menjavajo kot objektivi. Objektive lahko namreč obdržimo, ko zamenjamo aparat (če ostanemo pri istem podjetju, seveda). Tako je odločitev o objektivih na splošno pomembnejša kot odločitev o aparatu, vsaj za nekoga, ki bi se rad z fotografijo ukvarjal malo resneje (torej bi imel fotoaparat za kaj več kot samo "škljocanje"). Objektiv, ki je priložen pri prvi ponudbi, je najosnovnejši objektiv, ki ga dobimo poleg aparatov DSLR. To se pravi, da ni niti zelo širok, niti zelo dolg (torej ne gre daleč v teleobmočje). Če primerjamo z navadnimi, cenejšimi žepnimi aparati, ima ta objektiv trikratni zum. Drugi objektiv, ki ga omenjate (18-105), pa ima že skoraj šestkratni zum, na širokem področju je enak prejšnjem, bomo pa lažje zajeli oddaljene predmete (ta razdalja je tudi zelo pripravna za portrete). Možna rešitev je tudi uporaba dveh objektivov - recimo enega klasičnega, 18-55, in enega zum, recimo 55-200. Tako sicer pokrijemo večje področje, a bomo morali vmes menjavati objektive, to pa zna biti nadležno, saj nam pobere tistih nekaj trenutkov, ko se lahko motiv že spremeni (zaradi tega so vam na forumih tudi svetovali bolj univerzalno uporaben objektiv). Za konec velja še omeniti, da ima 18-105 vključen Nikonov sistem VR (vibration reduction), kar z elektroniko umiri fotografijo, zato so fotografije pri daljših goriščnicah in v slabših svetlobnih razmerah nekoliko ostrejše.

Kaj torej kupiti? Hmm. Sam sem pred leti začel z razmeroma cenejšim aparatom (takrat najcenejši Canonov DSLR, nekako primerljiv z D3100), po nekaj letih pa sem prešel na dražji aparat, predvsem zaradi boljšega dela (rabljen Canon, primerljiv, recimo, z D90). Enostavno sem veliko fotografiral (recimo kako žurko, kjer sem naredil tudi po več sto fotografij na večer) in me je roka bolela, ko sem stiskal tisto razmeroma majhno ohišje. Zdaj sem si pa po dolgem času spet kupil nov aparat, a praktično samo zato, ker zna snemati tudi dober video - s fotografskega zornega kota pa bi bil še vedno popolnoma zadovoljen s tistim prvim Canonom. Vmes pa sem si nabral še nekaj druge opreme, nekaj objektivov in bliskavico - ta oprema pri menjavi aparatov seveda ostane.

Osebno se mi zdi, da je kot prvi DSLR D3100 dobra izbira in ne boš ničesar pogrešal. Če pa bi rad kljub temu več tipk, s katerimi bo upravljanje hitrejše, in vrtljiv zaslon (to je uporabno, če imamo aparat na stativu), pa tudi z D5100 ni nič narobe. Sam bi v tem primeru raje vzel cenejši aparat in razliko v ceni privarčeval za kasnejši nakup kakega objektiva. To ne mislim takoj, temveč šele takrat, ko se že malo spoznaš na fotografijo in veš, kaj bi rad. Tipičen objektiv, ki ga v tem trenutku praktično vsi kupimo, je kak fiksni objektiv z veliko zaslonko, ki je odličen za fotografiranje notri (recimo družinske večerje in podobno), brez bliskavice (recimo Nikonov AF-S DX 35 mm f/1,8 G). Tako se mi zdi ta trenutek najboljša ponudba Nikonov D3100 z objektivom 18-105.

Še glede Canona. Načeloma so stvari enake, kot sem zapisal že zgoraj. Resnih razlik med Nikonom in Canonom načeloma ni. Seveda so velike razlike v tem, kako so aparati "organizirani" (govorim o razporeditvi tipk, menujev, funkcij), a tega se hitro navadimo. Sam sem vajen Canonovih menujev in razporeditev in na Nikonih vse iščem malo dlje, poznam ljudi, ki imajo nasprotne težave. Canon se je zadnje čase malo bolj spustil v video (vsaj pri novih aparatih) in je tu malce boljši od Nikona, ima pa slednji malo boljše objektive (vsaj osnovne, ki jih dobimo poleg aparatov). Osebno se mi tudi zdijo Nikonovi (naj)cenejši aparati malo bolj kakovostno narejeni kot Canonovi (govorim recimo o Nikonu D3100 proti Canonovemu EOS 1100D).

Vidim, da sem se morda celo malce preveč razpisal, a je tema taka, da je težko na hitro odgovoriti.

Jure Forstnerič

Daj fotko kakega thinkpada T520 in E520. Oboje imamo v arhivu

Kateri Thinkpad?

Žal mi je crknil Thinkpad T61, po ugotovitvi IBM servisa je šla matična plošča. Popravilo bi prišlo približno 600 evrov, to pa je preveč, in se zagotovo splača kupiti nov prenosnik. A glede tega sem v dilemi, katerega vzeti. Ker sem Thinkpadov vajen, bi najraje katerega od njih. Zanima pa me, ali se splača počakati na procesor Ivy bridge, ki naj bi bil nared nekje aprila letos, ali ne bo takšne razlike do procesorja Sandy bridge, da bi upravičilo morebitno razliko v ceni. Če bi se odločil za Sandy bridge, kar je torej trenutno na voljo, uporabniki pa nočejo biti brez računalnika, katerega bi izbrali? Ali T520 upraviči ceno nad E520? Razlika je v magnezijevi kletki, pa v ločljivosti, pa v garanciji, toda ali je to vredno približno 300 evrov razlike?

Matjaž

Najprej glede procesorjev - na hitro bi rekli, da se ne izplača čakati. Resda bodo nekoliko zmogljivejši, a se zdijo že Sandy Bridge s tega vidika odlični. Najbolj se bo izboljšala zmogljivost integrirane grafike, kar načeloma spet ni tako pomembno (že integrirana grafika pri Sandy Bridge je solidna, zahtevnejši pa tako ali tako posežejo po samostojnih grafičnih karticah, tudi v prenosnikih). V uredništvu imamo Core i5 (2400s @ 2.5 GHz) in sem nadvse zadovoljen. i5 ima sicer zelo dobro razmerje med zmogljivostjo in ceno, a so že i3 procesorji kar solidni (resda so manj zmogljivi, a so nekoliko varčnejši).

Glede Thinkpada oziroma razlike med T520 in E520 pa je spet vprašanje posameznika. Morda razlika 300 evrov ni tako zelo velika in bi raje priporočali T520. Če bi nekoliko varčevali, pa E520. Slednji je sicer odličen prenosnik, trenutno je na prvem mestu v naši tabeli med cenejšimi modeli.

Kaj pa tuje trgovine?

Sem reden bralec vaše revije, a me v zadnjem času zelo moti vaš odnos do cen testiranih izdelkov. Na primer za QNAP TS-412 ste navedli ceno 479 evrov in omenili, da je to poceni.

Seveda ni poceni, če ga v tujini dobiš za 270 evrov. Pri TS-459 Pro II pa je razlika v primerjavi s tujino kar 500 evrov (cene sem vzel pri IDEALO.DE med trgovci, ki pošiljajo v Slovenijo).

Ker ima Synology bolj realne cene, so rezultati, kakršni pač so. Dolgo časa ste tudi Dellove prenosnike kovali v zvezde, kljub temu da po cenah, kakršne imajo v Sloveniji, ne bi smeli prodati nobenega (price/preformance), se pa strinjam, da so v tujini lahko ugoden nakup. Bistvo mojega pisanja je, da je cena pomemben del primerjalnega testa in bi zato morala biti pridobljena domača in tuja, z obema pa bi morali seznaniti bralca.

Zdaj, ko je poštnina iz tujine do 20 evrov, se mi zdi takšno navijanje cen, kot ga izvajajo naši trgovci, že žaljivo do potrošnikov. Pogrešam tudi kak dober članek na to temo.

Darko

V Monitorju vedno priporočamo izdelek kot tak in ne prodajne in cenovne politike podjetja v Sloveniji. Strinjamo pa se z vami, da bi bilo prav objavljati tudi cene v tujini.

Morda boste za začetek zadovoljni s tem, da je ravno v tej številki članek o eBayu in nakupovanju v tujini.

Slovenščina!

Berem vašo zadnjo revijo in mi neprestano skače iz teksta besedna zveza "silno veliko". Lep primer je tekst v okvirčkih na strani 41, ni pa ta stran edina.

Ker se mi zdi, da je beseda "silno" načeloma bolj redka, je njena večkratna uporaba pri branju, vsaj meni, precej moteča.

Verjamem, da se vam to zdi verjetno malenkostno, a se mi zdi vseeno prav, da vam povem.

Prosim, ne vzemite te kritike za slabo, temveč zgolj kot opažanje.

Boštjan

Pozdravljeni, izrazi "silno" so večinoma lektorski popravek, ki največkrat nadomesti izraz "ogromno". To je namreč pogovorni izraz, ki se je v povojnem novinarstvu razpasel v slovenščini in izpodrinil kup slovenskih izrazov, ki so pomensko določnejši (zelo, nadvse, silno, neznansko, kup, veliko ... - odvisno pač od sobesedila).

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki