V kraljestvu ThinkPada
Bržkone ni računalnikarja, ki ne bi poznal blagovne znamke ThinkPad. Gre za nadpovprečno trpežne prenosnike, ki jih je v poslovni svet že pred desetletji splavilo podjetje IBM. Ko se je IBM leta 2005 odločil prodati svoj računalniški oddelek kitajskemu podjetju Lenovo, se je svetovna javnost spraševala, ali se tako poslavljajo rešitve, ki so bile sinonim za zanesljivost in vzdržljivost v računalniški industriji. Toda Lenovo je dokazal, da ne bo tako. Ogledali smo si njihovo tovarno.
Razvoj številnih izdelkov družbe Lenovo poteka v razvojnem centru na obrobju Pekinga. Okolje sploh ne spominja na Kitajsko, saj bi ga zlahka uvrstili v Evropo ali ZDA.
V zadnjih 19 letih so prenosni računalniki ThinkPad našli 65 milijonov kupcev. Več kot očitno so torej iskani med uporabniki, predvsem poslovnimi. Ti so v njih našli izdelke, ki jih odlikujejo visoka kakovost izdelave, trpežnost, stabilnost in zanesljivo delovanje. Že tradicionalno so bili ThinkPadi med najhitrejšimi prenosniki in nosilci inovacij na področju prenosnih računalnikov, zato so bili vedno tudi med dražjimi. Lenovo je obdržal vse napredne funkcionalnosti teh prenosnikov in jim v zadnjih letih skušal dodati še stilsko podobo, saj danes o nakupu sodobnega prenosnika odločajo tudi oči uporabnika.
Tako so se šele pred kratkim ThinkPadi ločili od svoje tradicionalno prepoznavne črne barve (podobno kot Ford na avtomobilskem področju, ki je model avtomobila T sprva ponujal le v črni barvi) in nekaterih elementov, ki so desetletja vdano služili uporabnikom. Ne le pod okriljem IBM, temveč tudi pod blagovno znamko Lenovo so ThinkPadi osvojili vse mogoče nagrade v IT svetu, predvsem za kakovost in vzdržljivost. Njihova tipkovnica, t. i. ThinkPad keyboard, prepoznavna po rdečem gumbku, ki je rabil kot usmerjevalnik mišjega kazalnika, je prejela neštete nazive najboljše tipkovnice na svetu. Ohišje, ki je izdelano iz kombinacije ogljikovih vlaken in magnezija, varuje drobovje prenosnika pred vsemi zunanjimi nevšečnostmi, v tovarni pa roboti preizkušajo tečaje zaslona, sicer eno rakastih ran vseh prenosnikov, za zanesljivostjo odpiranja in zapiranja iz vseh možnih kotov (testirani prenosniki morajo prestati vsaj 30.000 odprtij in zaprtij zaslona). Trpežna struktura se nadaljuje pri ohišju zaslona, saj so ohišje oziroma njegovi robovi največkrat podvrženi padcem in udarcem. Robovi imajo tako na notranji strani dodatno gumijasto zaščito, ki ublaži udarce, dodatne zaščite pa je deležna tudi osvetlitev zaslona. Celo na slovenskih predstavitvah prenosnikov ThinkPad smo že videli ljudi, kako so jih metali po prostoru in skakali po njih, nekateri so jih celo polivali z vodo, med drugim tudi mi:
www.monitor.si/voda_in_thinkpad
Na Kitajskem ima Lenovo tudi več lastnih trgovin, ki se poleg splošnih Lenovo Store delijo še na ThinkPad Store in IdeaPad Store z natančno segmentirano ponudbo.
Lenovo trenutno ponuja 11 modelov prenosnikov ThinkPad, ki prestanejo najzahtevnejše vojaške preizkuse Mil-Spec. Ti prenosniki, denimo, delujejo v izrednih razmerah in okoljih, kot so razmere 95-odstotne vlage, visoke in nizke temperature ter temperaturni šoki (večkrat z -20 na +60 stopinj C in nazaj), nizkega pritiska (na silno visoki nadmorski višini), v peščenih razmerah ter prestanejo močne in dolgotrajne vibracije. Kot dodaten dokaz vrhunskega inženirstva šteje uporaba prenosnikov ThinkPad v vesolju. S seboj so jih na vesoljske misije kot prvi vzeli ameriški astronavti, nato pa še ruski in kitajski. Do današnjih dni so tako ThinkPadi ohranili 100-odstotni tržni delež v vesolju, kot se radi pohvalijo v Lenovu.
Vse to so rezultati, za katere so zaslužni razvojni (inovacijski) in testni centri Lenova v Pekingu, Šanghaju in Shenzhenu na Kitajskem, ki imajo sicer podporo dveh drugih Lenovo laboratorijev po svetu, ki sta v mestih Yamato (Japonska) in Raleigh (ZDA). Korporacijska kultura v tem okolju stremi k inženirski odličnosti, o čemer priča tudi več kot tisoč patentov, ki si jih lasti podjetje. ThinkPadi so bili prvi prenosniki na svetu, ki so bili opremljeni s pogoni CD-ROM, DVD-ROM, zaščito diska, proti politju odporno tipkovnico, brezžično tehnologijo, bralnikom prstnih odtisov ter dvema zaslonoma.
Svojevrstna inovacija, ki se je zgledovala po krilih metulja, je, denimo, tipkovnica na modelu ThinkPad 701C. Ta se je namreč ob odprtju prenosnika razširila, ob zaprtju pa zložila. Vrhunska inovacija, ki ima danes mesto v Muzeju sodobne umetnosti v New Yorku!
Razvojni center Lenova v Pekingu, ki je dobrih 40 minut vožnje oddaljen od središča mesta, je največji med vsemi in spominja na Googlovo okolje, saj je osem velikih stavb postavljenih v zanimivo okolico, ki jo odlikujejo zelenice in celo vodne površine. V vsaki stavbi deluje nekaj sto strokovnjakov, ki so zadolženi za posamezna področja razvoja. Zaposleni prihajajo z vsega sveta, precej je Američanov in Evropejcev. Tako je vojska strokovnjakov zadolžena samo za dizajn izdelka, njegovo zunanjo podobo in uporabljene materiale, spet drugi strokovnjaki pa skrbijo za kar najboljšo uporabniško izkušnjo ter sožitje strojne in programske opreme.
Zelo impresiven je preizkusni oddelek, kjer morajo tako prototipni kot dejanski izdelki prestati rigorozna testiranja. Od peke v pečici do grdih udarcev in maltretiranja na meji "radostne destrukcije". Vsi izdelki so tako testirani pod velikimi obremenitvami pri delovanju, s čimer želijo inženirji zagotoviti kar najboljšo zanesljivost delovanja v najtežjih razmerah. Preverijo tudi varnost in vpliv na uporabnika ter okolje, osebni in prenosni računalniki morajo namreč prestati tudi akustične teste, test električnih motenj ipd. Vsako napako ali odpoved inženirji skrbno zabeležijo in iščejo vzroke za njen nastanek, ter načine, kako jo odpraviti.
Posebej zanimivi so prostori inovatorjev. Ti ljudje so kot oblikovalci, podjetje jim pušča veliko svobodo pri delu. Precej navdiha za inovacije so v preteklosti našli v naravi, denimo za oblikovanje tihe hladilne rešitve, kjer lopatice ventilatorja spominjajo na krila sove, saj ta kljub površini kril leti najtiše. Z letošnjim letom se v svetu prenosnikov oblikuje nova kategorija prenosnih računalnikov, t. i. ultrabooki. Gre za silno tanke (debele manj kot 15 mm) in lahke prenosnike, kar je svojevrsten izziv za blagovno znamko ThinkPad, ki je bila na račun svoje trpežnosti vedno malce bolj "nabildanega" videza. Trdnost zasnove so tako inženirji dosegli z ohišjem, izdelanim iz enega kosa, za odvajanje toplote pa skrbi inovativna tipkovnica, ki "diha". Ob vgrajenem pogonu SSD so tako novi ThinkPadi med delovanjem praktično neslišni.
V proizvodnji računalnikov ThinkPad ni presenečenj. Ključne komponente izdelujejo roboti, sestavljajo pa jih zaposleni, ki so v linijskem načinu dela zadolženi zgolj za eno ali dve operaciji. Veliko pozornosti je posvečene predvsem nadzoru kakovosti, ki je večnivojska in je del slehernega procesa, saj so v Lenovu izračunali, da jih vračilo in popravilo prenosnika ThinkPad v delu, materialu in ugledu stane več od natančnega nadzora kakovosti v vseh proizvodnih procesih. To potrjujejo tudi številke analitikov povsod po svetu, saj se družina prenosnikov ThinkPad odlikuje z najmanjšim odstotkom okvar v svetu prenosnikov, zato ne čudi, da so tako priljubljeni v velikih podjetjih in izobraževalnih ustanovah.
V glavnem Lenovovem "štabu" v Pekingu imajo celotno nadstropje posvečeno izdelavi strežnikov in delovnih postaj.
V preteklosti smo imeli "zahodnjaki" Kitajsko za deželo posnemanja in ponaredkov. Danes kitajska podjetja dokazujejo, da imajo še kako dobro razvito krivuljo učenja, nasploh je njihova razvojna sposobnost vredna občudovanja. Po desetih in več letih izdelave računalnikov so tako ne le v popolnosti osvojili tehnologijo, temveč zbrali goro podatkov, ki jih znajo obdelati in izkoristiti za pripravo še boljših izdelkov. Lenovo pri tem ni nobena izjema, nasprotno, lahko je celo za zgled drugim podjetjem, kako se sistematično lotiti razvoja in izpopolnjevanja že tako vrhunskih izdelkov.
Laboratorij za preizkušanje zanesljivosti delovanja izdelkov. Velike "pečice" so dejansko pečice, stroji za vibracije, peskanje, temperaturne komore ...
Kdo ali kaj je Lenovo?
Lenovo danes velja za drugega največjega izdelovalca računalnikov na svetu, njegov globalni tržni delež je bil ob koncu leta 2011 okoli 13,7 odstotka. V preteklem letu je imela družba, ki je navzoča v več kot 160 državah po svetu, kar 21,6 milijarde dolarjev prometa. To jo postavlja ob bok velikanom, kot sta Motorola in McDonalds. Lenovo je, denimo, danes večje podjetje od konfekcijskega giganta Nike, saj zaposluje okoli 27 tisoč ljudi.
Korenine družbe Lenovo izvirajo iz leta 1984, ko je 11 kitajskih raziskovalcev z različnih univerz in družb ustanovilo podjetje Legend. Ustanovni kapital družbe je bil dobrih 25 dolarskih tisočakov, zadostoval pa je za eno najpomembnejših računalniških inovacij na Kitajskem. Če so namreč želeli izdelovalci računalnike približati kitajskim uporabnikom, so naleteli na veliko oviro v obliki pisave. Ta ni zgolj kompleksna, temveč hkrati obsega še nekaj tisoč znakov, ki jih računalniki tistega časa preprosto niso poznali. V podjetju Legend so zato izdelali razširitveno kartico, ki je omogočala hrambo kitajskih znakov in uporabo teh znakov v računalnikih. Vrednost omenjene rešitve so kasneje še izboljšali, saj so razvili algoritem, ki je glede na stavčne zveze in pogostost rabe besed uporabniku predlagal uporabo besede ob vnosu posameznih znakov (šlo je praktično za kitajskega predhodnika tehnologije slovarjev T9), zato je bil vnos besed še hitrejši. Ta algoritem je, dodatno izboljšan seveda, v rabi še danes.
Družba Legend je v vsega nekaj letih postala največji izdelovalec računalnikov na Kitajskem, zato se je začela ozirati po globalnem trgu. Analiza nastopa na tujih trgih je pokazala, da bi bil odkup pravic za blagovno znamko na svetovnih trgih silno drag, zato so se vodilni odločili uvesti novo blagovno znamko. Ime Lenovo tako izraža inovativnost in v novosti usmerjeno družbo Legend (sestavljeno iz "Le" in "novo").
Ko je Lenovo konec leta 2004 objavil namero o nakupu IBMovega oddelka za PCje, je imel 9600 zaposlenih in je na letni ravni ustvarjal 2,9 milijarde dolarjev prometa. Njegov tržni delež v svetovnem merilu je bil takrat vsega 2,3 odstotka. Po letu 2005 pa vse do danes je sledila strma rast obsega poslovanja in vstop podjetja na vse pomembnejše trge sveta. Če so Lenovu konkurenti pred leti še lahko očitali močno zanašanje na domači kitajski trg, danes ni več tako, saj je vodilni tudi na Japonskem, ki je eno izmed treh najpomembnejših/največjih trgov za informacijske tehnologije (poleg Kitajske sodi v sam vrh še ZDA).