Mokre sanje

Objavljeno: 28.2.2012 | Avtor: Žiga Četrtič | Kategorija: Vklop | Revija: Februar 2012 | Teme: android

O letošnjem CESu se znova piše v presežnikih. Z več kot 3100 razstavljavci in 150 tisoč obiskovalci naj bi pogumno gledal ne ravno rožnatim razmeram v gospodarstvu naravnost v oči. Velikani zabavne elektronike so znova pokazali, kje so nove meje domišljije in tehnologij ter naših želja.

"Največje gneče so bili deležni velikani zabavne elektronike, ki so imeli tudi najširši in najbolj vroč nabor izdelkov."

Napovedi za prihodnost sejma so sicer sila različne. Medtem ko ena stran zgodbe trdi, da se je z napovedjo Microsofta o poslednji udeležbi na sejmu začel zaton blišča elektronike v nevadski puščavi, drugi trdijo, da je letošnji dosežek občudovanja vreden in vnovičen dokaz, da je dogajanje še kako živo, kljub gospodarskim težavam.

A ne smemo pozabiti, da velik delež razstavljavcev domuje v deželah, kamor kriza (še) ni zašla. In ravno kitajski izdelovalci sodobne elektronike so nekaj, kar bi nam lahko, bolj kot navdušenje nad nizkimi cenami, sem in tja naježilo kakšno kocino. Podjetja, ki so še nedavno prinašala dobiček zahodnim korporacijam kot t. i. izdelovalci OEM, so se sčasoma veliko naučila, se z lastnimi blagovnimi znamkami utrdila na prostranih domačih trgih in začela pohod na zahod. Ste že slišali za TCL, ki je bojda šesti največji izdelovalec televizorjev na svetu? Konko, Hisense in še bi lahko naštevali? Vsekakor njihovi razstavni prostori niso bili med najbolj navdušujočimi. A z vlaganjem v promocijo in tudi znanje se njihovi izdelki vztrajno bližajo na videz nedotakljivim velikanom, kot so Samsung, Sony, LG in Panasonic. Da pa ne bomo preveč moreči - med stojnicami smo zašli tudi med ure s prikazovalniki LED, kot so bile moderne na nočnih omaricah v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, pa neokusno kičaste preobleke za pametne telefone, polomljene plastične eksponate in zatikajoče jezne ptiče na cenenih tabličnih računalnikih.

"Fuji je razred brezzrcalnih fotoaparatov dopolnil s klasično oblikovanim tehnološko dovršenim X-Pro 1."

Pamet šteje

Če smo pred nekaj leti nehali govoriti o "le" telefonih, bomo po letošnjem CESu besedo "pametni" primorani dodati tudi k televizorjem. Svoj pohod v dnevne sobe nadaljuje Google TV, različice operacijskega sistema Android in celo Ubuntu. Tisti, ki jim spletne dejavnosti za računalnikom, telefonom in tabličnim računalnikom ne dišijo več najbolj, se bo zdaj lahko zleknil tudi pred televizor in vihtel hibridni daljinski upravljalnik, ki želi biti tipkovnica, miška in klasični upravljalnik hkrati. Včasih pa tudi igralni plošček. In ker je omenjeni upravljalnik hitro prevelik in nenaraven, so se vrste vile tudi pred sobicami, kjer smo lahko preizkusili krmiljenje televizorjev z gestami in govorom. In celo telepatijo. Ščipalka na ušesni mečici, elektroda na čelu in zbrane misli so dovolj za preskok kanala.

Lanska uspešnica, tretja dimenzija, je našla domovanje že praktično v vsakem novem televizorju. Boj med pasivno in aktivno tehnologijo je vedno bolj srdit. Aktivni tabor išče adute z ustanovljenim združenjem za standardizacijo komunikacijskega protokola med televizorji in očali FHD3D (Samsung, Panasonic, Sony in XPAND) ter nižanjem cen aktivnih očal, ki so zdrknile že pod dvajset evrov za kos. Pasivneži odgovarjajo z večanjem ločljivosti svojih zaslonov na štirikratno visoko ločljivost (QuadHD), saj le tako dosegajo polno visoko ločljivost tudi ob prikazu vsebin 3D. Boj še ni odločen, tretji dimenziji brez očal pa je najbliže Toshiba. S tehnologijo sledenja gledalcu polje leč pred zaslonom prilagaja za kar najboljši možni prikaz, a čeprav prvi televizorji že prihajajo na police trgovin, so kompromisi še vedno bistveno večji od morebitnih otiščancev za ušesi ob uporabi očal.

Očala 3D so dobila še eno vlogo. V Samsungu so jim nataknili zvočnike, ki gledalcem za istim hitrim zaslonom OLED omogočajo gledanje dveh različnih vsebin. Zadeva še ni popolna, saj je prisotnih nekaj prisluhov - tako zvočnih kot vidnih, kakovost pa zaradi majhnih zvočnikov trpi predvsem na zvočnem področju.

"Panasonic se loteva tudi sončnih celic in električnih avtomobilov."

In ko že omenjamo nove tehnologije prikaza - televizorji OLED dobivajo velike predstavnike, Sony pa je predstavil Crystal LED TV, ki je nekakšen križanec med LCDji in prikazovalniki OLED. Zanimivo pa je, da ni skoraj nikjer govor o naravnem prikazu barv in širjenju barvnega razpona. Barvna nasičenost in kontrast predstavitvenih vsebin v očeh skorajda povzročata bolečino, travnate površine imajo barvo zaščitnih cestarskih oblačil, vsa svetovna morja pa so videti, kot bi se vanje izlivala ena in edina Smaragdna reka. Še korak dlje je šel Sharp, ki svojo dodatno rumeno piko promovira zgolj s posnetki rumenih dežnikov, oljne repice, sončničnih polj in zrelih banan.

Fotografirajmo z malčki

Kot kaže, so zrcalno refleksni fotoaparati malenkost iz mode. Oba največja igralca na trgu, Canon in Nikon, sta tako pozornost vzbujala drugje, čeprav sta oba predstavila tudi nov vrh svoje profesionalne ponudbe z EOS 1D X in Nikon D4. Canon skuša prevetriti profesionalno video produkcijo s kamero EOS C300, a je bil za potrošnike zanimivejši ??? pika in z veliko?

Gneča pa ne skrbi Fujifilma, ki med tem, ko njegov nekdanji analogni rival Kodak tone v rdeče številke, predstavlja večjega in zmogljivejšega brata X-100, ki sliši na ime X-Pro 1. Vse dobro so obdržali in med drugim dodali še izmenljive objektive in novo tipalo, ki se ponaša z inovativnim vzorcem razporeditve posameznih barvnih pik. S svojim retrospektivnim, a hkrati premišljenim in ergonomskim oblikovanjem ob visoki ceni meri na nekoliko nišni trg. Tako kot instantna kamera Instax Mini 7s. Kdaj smo že nazadnje videli, da fotografija prileze kar iz aparata, potem pa je treba počakati nekaj sekund, da se oblike izrišejo?

Android je končno našel domovanje tudi v fotoaparatih, čeprav so mnogi Polaroidu SC1630 rekli tudi omejeni telefon z boljšo kamero. Lytro, fotoaparat, s katerim območje ostrenja izberemo po zajemu fotografije, pa se je pokazal v končni obliki, ki naj bi slednjič le našla pot med uporabnike.

Mušja kategorija

Med tablicami in telefoni so uspešnica sladice. Kdor drži v rokah sladoledni sendvič, je glavni, a žal je takih še manj, kot se je napovedovalo. Ločljivosti zaslonov presegajo zmogljivosti človeških očes, oblikovalci pa hrepenijo po čim tanjšem kvadru, ki s svojo obliko vendarle ne bo preveč razburil jabolčnikov. Tu je še integracija telefonov s pametnimi televizorji s podporo brezžičnemu prenosu zvoka in slike. Motorola je še izboljšala svoje priklopne postaje, ki zaradi vgrajene tipkovnice, večjega zaslona in sledilne ploščice vedno bolj spominjajo na ultra lahke prenosnike. Doma pa telefon vklopimo v lično stacionarno postajo, priklopljeno na televizor prek kabla HDMI, v vmesnike USB namestimo miško in tipkovnico ter telefon prelevimo v spodobno zmogljiv računalnik.

Skorajda celotna razstaviščna hala je bila namenjena še lepotnim in zaščitnim dodatkom tako za iPhone kot bolj razširjene pametne telefone drugih znamk, ki dobivajo vedno večjo podporo tudi med zvočnimi postajami. Samsung je iz naftalina povlekel elektronke, veliko je lesa in vedno manj "vesoljske" plastike.

Razstavni prostor procesorskega velikana Intel so krasili številni ultra lahki prenosniki, ki s prestižnimi materiali in prefinjenim oblikovanjem merijo predvsem na uporabnike, ki ne potrebujejo le vedno večjih strojnih zmogljivosti, temveč prenosnost, majhno porabo in prefinjen videz. Navduševali so izdelki podjetij Asus, Lenovo in Samsung ter stekleni HP Spectre.

Na vstajenje vsaj od umirajočih, če že ne od mrtvih, pa upa finska Nokia. Sodeč po predstavljenih novih modelih telefonov, predvsem Lumii 900, ki je požela veliko odobravanja in komplimentov, je bila sklenitev sodelovanja z Microsoftom pravilna odločitev.

"Holografi so še daleč. Vsekakor pa so "kul"."

Malo drugačni

Na stojnicah ni manjkalo niti zanimivosti, ki malce štrlijo iz okvirov običajnega. Zvedavo smo lahko občudovali pravi volumetrični 3D prikazovalnik, ki uporablja lasersko tehnologijo za vzbujanje plazme v prostoru. Niti približno še ni uporabno, a je obetavno in kar malo znanstveno fantastično. V domove pa se želijo razširiti tudi tridimenzionalni tiskalniki, ki se bližajo cenovni meji tisoč evrov. Množica Cubify Cube tiskalnikov je ves čas sejma pridno zlagala plastične niti v presenetljivo natančne modele, ki bi zadovoljili tudi manj zahtevne prototipne inženirje.

Naleteli pa smo tudi na plešoče mačke, ki prisluhnejo glasbi, futuristična delovna okolja, ki združujejo tri zaslone, miš in tipkovnico v enem cevnem ogrodju skupaj z nastavljivim stolom, ter robotske igrače vseh mer in oblik. Od žuželk, kockic, dinozavrov pa do tjulnjev in seveda humanoidov.

Imeli bi vse ...

Zdi se, da je ravno odgovor na vprašanje, česa si potrošniki še želimo, trenutno najpomembnejše za industrijo. Malo je opravičljivih želja, ki bi jih bilo s sodobno tehnologijo težko potešiti. Ubrati pa je mogoče tudi drugačen pristop - prepričati ljudi, da nekaj res potrebujemo in smo zato pripravljeni globlje seči v žep. Zakaj bi imeli štiri milimetre debel televizor z osemkratno visoko ločljivostjo, če od kabelskih operaterjev še programov v običajnem HDju ne dobimo po zmerni ceni? Nosovi nam ne bodo odpadli pod tridesetgramskim bremenom 3D očal, navzočnost v spletu pa tudi ne more biti tako pomembna, da se ji ne bi mogli odpovedati niti med prhanjem.

Vsekakor pa je obiskati CES zanimiva izkušnja za vsakogar, ki si privošči prgišče iracionalnih želja in mu zabavna elektronika ni zgolj orodje za večjo storilnost, temveč tudi popestritev življenja in vsesplošno veselje. Kako preplavljen bi bil sejem, ko bi bil odprt za javnost, ostaja uganka. Ljudje smo namreč kot vešče - čim bolj je svetlo, tem bolj je privlačno. In nikjer na svetu to ne velja bolj kot prav v Las Vegasu.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki