Mar kdaj pomislite, kako bodo poslovna okolja videti čez 5, 10 ali več let? Ali pa na to, kako boste delali čez desetletje ali dve – če sploh? Saj ne, da nam različni mediji in spletne dveri napovedujejo, da nas bodo v prihodnje večinoma nadomestili roboti oziroma virtualni asistenti in operativci, prihodnost dela in posla bo zagotovo videti znatno drugače. Z nami ali brez nas (beri: ljudi).
Družba Data General Corporation je svetu, ki je na računalnike gledal kot na velike omare ali sobe, torej v času sistemov mainframe, dala mini računalnike. Zdaj je že dve desetletji na smetišču zgodovine.
Predstavitev najnovejšega rodu naprav Google Pixel je prinesla tudi izjemen napredek pri zajemanju fotografij v razmerah z malo svetlobe. Kmalu po prikazu kar šokantno dobrih zmogljivosti povsem novega Pixla 3 v temi je novotarija Night Sight prispela kar na vse naprave Pixel (od prvega do tretjega rodu) – s programsko nadgradnjo aplikacije Camera.
V zadnjih letih je napredek v avtomobilski industriji, nekakšnem izložbenem oknu evropske industrije, omejen na vedno nove izbruhe elektronskih vozil. In res, napredek klasičnih vozil oziroma motorjev z notranjim zgorevanjem kot ključnim delom se zdi že desetletja precej počasen.
V Monitorju redno pišemo o tehnoloških inovacijah, o novih napravah, o novi programski opremi in o »igračkah«, ki se jih najprej lotimo tehnološki navdušenci, kakšno leto (ali dve) kasneje pa počasi zavzamejo tudi vsakdan navadnih uporabnikov. Da to počnemo tako zelo dolgo (Monitor je letos star 27 let, nekateri med nami so tu od vsega začetka!), je mogoče le zato, ker tega ne počnemo le »za službo«, temveč iz užitka. Kar pomeni, da vse to, o čemer pišemo, uporabljamo tudi v zasebnem življenju, oziroma tam uporabljamo tudi še kaj več.
Klasičnih osebnih računalnikov, predvsem namiznih modelov, se zadnja leta resda proda manj kot nekdaj, a imajo na svoji strani še vedno dovolj argumentov, s katerimi premagujejo tekmece – tako prenosnike kot tablice. Predstavljamo svoj izbor računalnikov.
Pametni telefon je nov človekov najboljši prijatelj, doma ne ostane niti takrat, ko gremo v trgovino po tedensko zalogo živil. Razlog je preprost, v njem so zbrane vse akcije, popusti, točke in celo denar, ki ga lahko potrošimo pri svojem najljubšem trgovcu.
Telefoni so strošek, najprej nas olajšajo ob nakupu, nato z mesečno naročnino na mobilne storitve, spotoma pa še med obiskom digitalnih tržnic in drugih trgovin. Čas je, da nam pametnjakoviči nekaj prinesejo nazaj. Med aplikacijami, ki obljubljajo bogastvo, je nekaj primerkov, s katerimi je resnično mogoče zaslužiti. Naslednji programski izdelki nam odebelijo bančni račun za enega ali sto evrov.
Pred časom smo se lotili zaganjalnikov, s katerimi se zapleteni pametni telefoni prelevijo v preproste naprave z velikimi črkami in številkami ter zgolj nujnimi gumbi za upravljanje. Starejši uporabniki so bili navdušeni nad njimi. Zdaj, ko obvladajo svoje naprave, bi radi iz njih iztisnili še kaj več.
SyncNotes - SyncNotes je zmogljiv, a preprost urejevalnik besedila obenem, podpira tudi sinhronizacijo prek Dropboxa, kjer datoteke shrani v obliki .txt.
Bridge - Aplikacija Bridge je most med vsemi napravami z Androidom, kar jih imamo, in poskrbi, da bo sporočilo, dostavljeno na telefon, hkrati priletelo tudi na tablico.
V krogih razvijalcev programske opreme se veliko govori o mikrostoritvah in arhitekturi, ukrojeni za oblačna računalniška okolja. Čeprav je tehnologija v bistvu stara že skoraj desetletje, šele zdaj stopa v ospredje – tudi z močnim slovenskim pridihom. Kaj se je spremenilo?
Podjetja bodo že letos porabila skoraj polovico proračunov za IT za oblačne storitve in rešitve. Ta trend se bo v prihodnje le še nadaljeval. Kaj to pomeni za informatiko in informatike?
Razvoj infrastrukture IT je zanimiva in obenem zapletena tema. Podjetja si želijo okolij IT, ki bodo kar najbolj prilagodljiva glede na trenutne potrebe poslovanja, to pa jim lahko zagotovi le programsko opredeljeno okolje.
Uporabniki smo računalniški oblak in rešitve ter storitve, ki jih ponuja, vzeli za svoje. Nihče izmed nas se ne bi več odrekel udobju aplikacij, ki tečejo v brskalniku ali pa so prek njega enostavno dostopne. Še manj bi lahko shajali brez mobilnih aplikacij, saj z njimi marsikaj postorimo hitreje in lažje. Tega se zavedajo tudi ustvarjalci programskih rešitev, ki prav tako gojijo pozitivna čustva do oblaka, oziroma tega, kar oblak predstavlja – neskončno zmogljivo in precej standardizirano platformo. To pomeni, da jim je v interesu razvijati programsko opremo za oblačna okolja, saj tako lažje dosežejo več uporabnikov – tako poslovnih kot domačih.
Vinilne plošče, kasete, zgoščenke in veliko vmesnih rešitev je že zdavnaj pristalo na smetišču glasbene zgodovine. Zdi se, da lahko na ta seznam uvrstimo tudi prvi povsem digitalni glasbeni medij – zapis MP3.
V navodilih za uporabo Applovih telefonov iPhone je zapisano, da jih lahko poškoduje izpostavljanje okolju z visoko koncentracijo industrijskih kemikalij ali pa večjim količinam utekočinjenih plinov, ki hitro hlapijo, na primer heliju. Opozorilo se ne nanaša zgolj na jedke kemikalije, saj telefone resnično onesposobijo že sorazmerno nizke koncentracije helija. Razlog so nove mikrostrukture, ki so nadomestile kvarčne kristale.
Konec leta je čas, ko se noči daljšajo, ljudje pa postanemo čudno razposajeni in si skušamo z drobnimi pozornostmi lajšati čemerne dneve. Ob takem času v Monitorju, kot v vsaki spodobni reviji, opravimo pregled bolj ali manj tehnoloških izdelkov, ki – če drugega ne – kažejo duha časa. In obenem upamo, da vas bo kateri od njih navdihnil, da boste izbrali kaj svojevrstnega.
Od nekdaj je bila potreba po enostavnem, ponavljajočem se, dolgočasnem delu. Razmah tehnologije, računalništva in interneta tega ni v celoti odpravil. Nasprotno, ponekod je poskrbel za nove primere. Je pa internetna globalizacija ceno takega dela sklestila na absolutni minimum, ker si danes konkurirajo ljudje z vsega sveta. Za uro prepisovanja za OCR slabo berljivega besedila se zasluži deset centov. Toda poznamo tudi spodbudne zgodbe o tem, kako moderna tehnologija dviguje življenjski standard najrevnejših.
Domače mobilne operaterje smo povprašali po njihovih načrtih z uvedbo omrežij 5G. Najpodrobneje so nam jih predstavili v Telekomu Slovenije. Predstavniki za odnose z javnostmi podjetij A1 in Telemach so bili namreč precej kratki in jedrnati. Njihove odgovore na naša vprašanja povzemamo v celoti:
Oktobra 2018 je omrežje 5G zagnal prvi operater v ZDA. Sledi učinek domin.
Prava komercialno delujoča omrežja pete generacije (5G) resda pričakujemo po letu 2020, a lahko brez težav rečemo, da so nekatere storitve, ki jih bo omrežje 5G z določenimi tehnološkimi nadgradnjami gotovo še izboljšalo, na voljo uporabnikom že zdaj. Internet stvari (IoT) in brezžična krajevna omrežja (WLAN) po definiciji Svetovne telekomunikacijske zveze (ITU) že spadajo v peto generacijo, ki jo ITU imenuje IMT-2020.
Bliža se najboljši praznik v letu, ki je letos za nameček med tednom, kar pomeni več dela prostih dni. Da bi v božiču uživali kot še nikoli, si na telefone in tablice z operacijskim sistemom iOS namestimo naslednje aplikacije.
Božični prazniki so dan za družino, počitek, dobre želje, jedačo in pijačo in tudi zabavo. Ne glede na osebne preference ga težko čakamo vsi. Z božičnimi mobilnimi aplikacijami med drugim odštevamo dneve do zimskega vrhunca, izdelamo nepozabne voščilnice in razpošljemo vabila na zabavo leta.
Microsoft Planner Microsoft se vsekakor spozna na poslovne aplikacije, ta je namenjena lažji organizaciji dela s poudarkom na sodelovanju.
Migrate – custom ROM migration tool (Unreleased) Uporabnikom, ki na telefonu večkrat menjajo različice operacijskega sistema Android s prilagojenimi ROMi, lajša življenje program Migrate.
Raziskovalci, znanstveniki in inženirji nenehno stremijo k napredku. Preverili smo, katere tehnologije imajo trenutno največji potencial, da bi korenito spremenile naša življenja.
Raziskave s področja digitalne preobrazbe kažejo, da ta v praksi v domačih podjetjih meri predvsem na interne izboljšave, manj pa se podjetja, vsaj zaenkrat, posvečajo strankam in potrošnikom ter njihovi uporabniški izkušnji.
Zaradi vedno večje povezanosti informacijskih sistemov in pretoka podatkov med organizacijami postaja zagotavljanje ustreznega varovanja informacij vedno večji izziv. Z večjo mobilnostjo zaposlenih in razpršenostjo informacij se lahko dostopnost od »koderkoli in kadarkoli« kaj hitro spremeni v »kdorkoli in karkoli«.
Bržkone je po desetletju govora o digitalni preobrazbi že vsem kristalno jasno, da ni namenjena zgolj podjetjem iz Silicijeve doline ali mladim zagonskim podjetjem. Predstavlja namreč način življenja in dela organizacij, ki želijo preživeti in uspevati v naslednjem desetletju. Je del digitalnega darvinizma, ki ne bo prizanesljiv do podjetij, katera nameravajo zgolj »poslovati kot ponavadi« v nedogled. Ker to preprosto ne bo mogoče. Že danes vidimo, v kakšnih mukah so podjetja, ki, gledano tehnološko, korak ali dva (ali še več) zaostajajo. Zastareli in že zdavnaj preživeti sistemi/poslovni modeli jim onemogočajo nujne prilagoditve poslovanja. Pa naj gre za banke, zavarovalnice, logiste, bolnišnice, uvoznike ali katerokoli drugo organizacijo, izziv je enak za vse. In za razliko od večine drugih izzivov ga ni moč rešiti zgolj na način, da mu namenijo (vedno) več denarja. Tudi priljubljen recept modernizacije poslovanja z zaposlovanjem »digitalnih« direktorjev (CDO) in oblikovanjem inovacijskih centrov in/ali centrov odličnosti se v takih podjetjih pogosto ne obnese. Ker se ne more, saj je sama osnova tista, ki jo je treba (korenito) spremeniti – npr. spremeniti poslovni model.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih
