Pozabite na bančništvo in zavarovalništvo, tu sta fintech in insurtech
V zadnjih letih je veliko poudarka na izboljšanju finančnih storitev. Medtem ko laično lahko ocenim, da so banke vendarle naredile velik napredek, saj smo dobili spletno in mobilno bančništvo, plačevanje položnic s fotografiranjem in celo bančništvo prek Viberja, pa so zavarovalnice v temi. Tehnološki temi, da se razumemo. V primerjavi s sodobno bančno izkušnjo je zavarovalniška uporabniška izkušnja, milo rečeno, porazna. Omejena spletna ponudba zavarovanj v Sloveniji je svetlobna leta stran od tiste, ki jo oglašujejo najnaprednejši ponudniki panoge insurtech (zavarovalniška ustreznica podjetij fintech).
Da bi sam lahko naklikal posamezna kritja za dom ali avtomobil? Nikakor, če imam srečo, lahko izberem paket, ki mi je približno blizu. Da bi zavaroval prenosnik ali fotoaparat ali pa avtomobil, če želite, za en sam dan ali dva? Pozabite. Ne gre. In vendarle bo nekoč šlo. Upam, da čim prej. Če se ne bodo zganili domači ponudniki, naj pridejo tuji.
Ostajam optimist. Tehnologija in avtomatizacija imata dovolj pozornosti finančne industrije. Storitve fintech danes že segajo od storitev prenosa denarja do množičnega financiranja, kar utegne v prihodnje znatno spremeniti način poslovanja podjetij in potrošnikov. Elementi plačevanja so vgrajeni v vedno več storitev in aplikacij, postopki plačevanja se poenostavljajo. Najbolje so izvedeni tisti, ki so za uporabnike praktično nevidni. Prisloniš pametno uro ali pa denarnico ob plačilni terminal, lučka in/ali pisk pa ti sporoči, da je vse v redu in lahko greš (iz trgovine ali gostilne).
Na neki način se veselim tudi naslednje revolucije v obliki klepetalnih botov. Ti bodo malodane vseprisotni (beri: integrirani), zato se bomo z njimi lahko pogovorili o zavarovalniških ali finančnih potrebah in celo potrdili naročila ter plačila. Tehnologija prepoznave glasu bo verjetno napredovala do te mere, da bo podobno varna kot gesla ali prstni odtis (sicer pa jih lahko še vedno uporabljamo tudi v prihodnje).
In ko smo že pri varnosti. Finančne institucije zelo rade poudarjajo, kako dobro varujejo svoje poslovanje, saj da je varnost eden temeljev zaupanja. Brez zaupanja namreč ni strank in poslovanja. Toda želel bi si, da bi naredile še precej več. Eden redkih plusov zavarovalnic je uporaba analitičnih rešitev za odkrivanje goljufij – na ta način zavarovalnice ustvarijo manj izgub in njihovi komitenti (v teoriji) plačamo nižje premije. Tudi od bank bi pričakoval precej več, npr. zaščito ranljiv(ej)ših skupin potrošnikov, kot so starejši državljani in mlajši. Oboji so namreč najdovzetnejši za goljufije (prevare) in slabo upravljanje financ ali premoženja. Banke ali pa kartični procesni centri bi prav tako lahko precej (bolj) učinkovito blokirali nepoštene in sumljive trgovce.
Kje vse in kako bi lahko poslovanje bank in zavarovalnic (na bolje) spremenile tehnologije veriženja podatkovnih blokov in kriptovalute, pa je tema za povsem nov prispevek.
