Sevanja - Nova priporočila in stara dejstva

Objavljeno: 31.3.2020 | Avtor: Dragan Lešnik | Kategorija: Dosje | Revija: April 2020

Mednarodna komisija za varstvo pred neionizirajočimi sevanji (ICNIRP) je po sedmih letih dela izdala težko pričakovane smernice za najvišje dovoljene meje izpostavljenosti neionizirajočim elektromagnetnim sevanjem. Zadnja celovita različica je bila stara že 22 let, vmes pa se je raziskalo, razvilo in zgodilo precej. Ker na njih temeljijo zakonske omejitve v večini držav, ki vplivajo tudi na prihod 5G, smo jih stežka pričakovali. Po pričakovanjih hudih pretresov ni, saj so v veliki meri ostale enake.

Mednarodna komisija za varstvo pred neionizirajočimi sevanji je leta 1998 izdala zadnja priporočila o mejnih vrednostih elektromagnetnih valovanj za frekvence do 300 GHz, potem pa še leta 2010 posodobljena za nizkofrekvenčno območje od 1 do 100 kHz. Večina držav kot tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je uporabila ta priporočila pri določanju zakonsko predpisanih najvišjih dovoljenih mej. Ker so ti predpisi stari že več kot 20 let, se v zadnjem času njihovo starost pogosto izpostavlja kot argument, da so nezadostni pri zaščiti pred modernimi tehnologijami, denimo Wi-Fi ali 5G.

Marca letos je ICNIRP izdal nove smernice (ICNIRP Guidelines 2020), ki so jih pripravljali sedem let. Te upoštevajo vse podatke, ki jih je do danes pridobila znanost tako s preizkusi kakor tudi z epidemiološkimi študijami prebivalstva. Osnutek smernic je bil v javni obravnavi že od lani, zato presenečenj v končni različici ni. Kdor je pričakoval hude zaostritve v primerjavi z letom 1998, bo razočaran. Večinoma so meje ostale enake, ponekod so se malenkostno zvišale, v nekaterih primerih pa je ICNIRP podrobneje predpisal ali spremenil metodologijo merjenja.

Predsednik ICNIRP Eric van Rongen je ob predstavitvi novih smernic dejal: »Zavedamo se, da je del javnosti zaskrbljen zaradi varnosti 5G, in upamo, da bodo te nove smernice pomirile. Razvili smo jih po temeljitem pregledu vse relevantne literature, konference, delavnic in obsežnem javnem posvetovanju. Predstavljajo zaščito pred vsemi znanstveno potrjenimi škodljivi učinki elektromagnetnih valovanj med 100 kHz in 300 GHz.«

Nove smernice so objavljene v Health Physics.

Kako se določijo meje

ICNIRP pri določanju mej pregleda vse znanstvene raziskave s tega področja, ki so bile opravljene in objavljene v recenziranih revijah. Pri tem upošteva zlasti preglede raziskav, ki so jih izvedle mednarodne organizacije (major reviews), v katerih so združeni in osmišljeni izsledki vseh raziskav. To so predvsem podatki WHO iz leta 2014, Švedske uprave za varstvo pred sevanji (Strålsäkerhetsmyndigeten) iz let 2015, 2016, 2018 ter Znanstvenega odbora o novih in novo odkritih zdravstvenih tveganjih pri Evropski komisiji (SCENIHR) iz 2015. Upoštevali so tudi vse posamezne raziskave, ki so bile objavljene kasneje (npr. NTP ali Ramazzini).

Iz te množice podatkov izluščijo vse biološke učinke elektromagnetnih polj na ljudi. Med temi morajo ugotoviti, kateri so potencialno škodljivi in znanstveno potrjeni. Zadnje je izjemno pomembno, saj zaradi verjetnostne narave znanosti obstaja določen delež raziskav, ki bodo 'odkrile' rezultate tudi tam, kjer jih v resnici ni. To sploh ni nujno posledica goljufanja niti ne metodoloških pomanjkljivosti, ampak predvsem statističnih omejitev (p value).

Med potrjenimi učinki upoštevajo tako takojšnje kot zapoznele. V naslednjem koraku morajo določiti najnižjo stopnjo izpostavljenosti, ki povzroča te škodljive učinke. Kjer podatkov o vplivu izpostavljenosti visokim vrednostim ni, ker so se raziskave izvajali pri vrednostih iz starih priporočil, si lahko pomagajo z raziskavami enakega učinka iz drugih virov (npr. segrevanje tkiv na druge načine) ter s poznavanjem fizioloških mehanizmov.

Te vrednosti nato zmanjšajo za varnostne faktorje, ki so veliki za poklicno izpostavljenost in še večji za izpostavljenost splošne javnosti. Varnostni faktorji upoštevajo morebitno negotovost podatkov in predvsem variabilnost ljudi, saj so nekatere skupine lahko občutljivejše (npr. nosečnice, starejši ljudje, bolniki). Na ta način dobijo zgornje dovoljene meje izpostavljenosti, ki so z velikim varnostnim faktorjem varne, hkrati pa morebitno prekoračenje takoj še ne predstavlja škodljivih učinkov.

Osnovne omejitve (basic restrictions) se nanašajo na najvišje dovoljene vrednosti polj in absorpcije energije v ljudeh. Te vrednosti je sorazmerno težko natančno izmeriti, zato so oblikovali referenčne vrednosti (reference levels), ki se nanašajo na vrednosti polj in pretokov energije v okolici. Določene so tako, da izpostavljenost najvišjim dovoljenim referenčnim vrednostim tudi v najslabšem mogočem primeru ne more preseči osnovnih omejitev v telesu. Referenčne vrednosti lahko enostavno merimo, zato so običajno del predpisov, ki jih v praksi izvajamo. Analogija bi bil alkotest: merimo grame alkohola v izdihanem zraku, ker je to enostavno, iz česar se potem preračuna koncentracija alkohola v krvi (mogoče, a težko izmeriti), od koder se sklepa na koncentracijo alkohola v možganih (nemogoče izmeriti).

Kaj povzročajo elektromagnetna valovanja

ICNIRP je pri pregledu ugotovil, da obstajajo tri vrste učinkov, ki jih imajo neionizirajoča elektromagnetna valovanja na ljudi. To so vzdraženje živcev (ščemenje), ki se pojavi pod 10 MHz, termični učinki (segrevanje), ki se pojavijo nad 100 kHz, ter sprememba prepustnosti celičnih membran, ki se pojavi pri pulzih nizkofrekvenčnih polj. Za mobilne komunikacije sta pomembna zgolj prva vpliva.

ICNIRP je ugotovil, da ni trdnih in ponovljivih dokazov, da bi pod dovoljenimi mejami elektromagnetna valovanja povzročala raka, neplodnost in druge zdravstvene težave, pred katerimi svarijo nasprotniki tehnologije. Elektromagnetno preobčutljivost (hipersenzitivnost) so izrecno prepoznali kot motnjo, ki ni povezana z elektromagnetnimi sevanji (očitno je placebo). Termični učinki so lahko škodljivi, če povzročijo dvig telesne temperature za več kot 1 °C ali lokalni dvig temperature tkiva nad 41 °C. ICNIRP je v svojih priporočilih izrecno upošteval tudi netermične učinke ter raziskavi NTP in Inštituta Ramazzini, pri katerih je ugotovil metodološke šibkosti, ki jih je opisal že v poročilu leta 2018.

Čeprav bodo nasprotniki Wi-Fi in 5G svarili pred učinki visokofrekvenčnih valovanj, je resnica obrnjena. Visokofrekvenčni radijski valovi ne prodirajo globoko (nad 6 GHz zanemarljivo), medtem ko nizke frekvence pač. Posledica so tudi drugačni predpisi. Za nizke frekvence ICNIRP predpisuje najvišjo dovoljeno stopnjo absorpcije energije v tkivo (v W/kg), za višje frekvence pa gostoto absorbiranega energijskega toka (W/m2).

Priporočila 2020

Nova priporočila nadomeščajo stara iz leta 1998 za območje od 100 kHz do 300 GHz ter priporočila iz leta 2010 v območju od 100 kHz do 10 MHz. Osnovne meje za poklicno izpostavljenost frekvencam do 6 GHz določajo, da specifična absorpcija energije (SAR) v celotnem telesu v povprečju šestih minut ne sme presegati 0,4 W/kg (varnostni faktor 10), lokalno pa 10 W/kg za glavo ali trup (varnostni faktor 2) in 20 W/kg za ude (varnostni faktor 2). Lokalne vrednosti se merijo v 10 g tkiva. Meje za splošno javnost so petkrat nižje. Za višje frekvence pa so predpisane zgornje meje absorbirane gostote pretoka energije, in sicer 100 W/m2 za poklicno in 20 W/m2 splošno javnost, merjeno na 4 cm2. Za ilustracijo: človek po celotnem telesu proizvaja okrog 1 W/kg med spanjem in 10 W/kg pri intenzivni vadbi, sonce pa v Sloveniji poleti opoldne sveti z okoli 800 W/m2. Predpisane so tudi osnovne meje za inducirana električna polja v ljudeh pri sevanjih od 100 kHz do 10 MHz, in sicer znašajo od 27 do 2700 V/m. Za krajše izpostavljenosti so na novo predpisani modeli, kako se izračunajo meje, česar stara priporočila niso imela.

Poglejmo še referenčne vrednosti v okolju, ki jih lahko preprosto merimo. Ker je negotovost pri učinkih na telo večja, so določene z višjimi varnostnimi faktorji. Pri določitvi zgornjih mej za električno poljsko jakost in magnetno poljsko jakost ter gostoto energijskega toka sprememb praktično ni in ostajajo skoraj enake kot leta 1998, kar prikazujejo tudi spodnji grafi. Gre za izpostavljenost celotnega telesa, medtem ko je za lokalno izpostavljenost meja še višja.

Referenčne vrednosti za električno (levo) in magnetno (desno) poljsko jakost. Slovenska uredba je še strožja od smernic ICNIRP, katerih različici 1998 in 2020 se pri visokih frekvencah ne razlikujeta.

Slovenska Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju iz leta 1996 je za II. območje (industrija) poravnana z nižjimi vrednostmi ICNIRP, za I. območje (stanovanja, ustanove, bolnišnice) pa še 10-krat strožja. To pomeni, da zaradi novih priporočil v Sloveniji ni treba popravljati predpisov. Ob tem dodajmo, da ICNIRP izdaja le priporočila, ki pa se jih države običajno držijo ali pa jih iz političnih razlogov še zaostrijo.

Kaj je torej drugače? Bistvene novosti novih priporočil se nanašajo na temeljitejšo obravnavo mejnih vrednosti izpostavljenosti pri višjih frekvencah (nad 6 GHz). Medtem ko so stara priporočila SAR določala le za frekvence do 10 GHz, ga nova vse do 300 GHz (in s tem pokrijejo delovanje telefonov 5G ob telesu, bazne postaje so pokrite že s starimi priporočili). Prav tako so spremenili frekvenco, kjer se lokalna izpostavljenost ne meri več le s SAR, temveč tudi s pretokom moči, in sicer z 10 GHz na 6 GHz. Ene same pravilne vrednosti, kjer postane prodornost sevanj zanemarljiva, seveda ni, a je sprememba narejena v duhu boljšega opisa vplivov na ljudi. Lokalni SAR se odslej meri v 10 g tkiva v obliki kocke, kar je boljši približek kot doslej.

Bistvena sprememba je, da nad 6 GHz zdaj predpisujejo absorbirano gostoto pretoka moči na 4 cm2, predhodno pa so vpadno na 20 cm2. Tako bolje opišemo vpliv na majhne točke na telesu, hkrati pa upoštevamo dejansko absorbirani tok, saj se ga do polovica odbije. Za usmerjena polja nad 30 GHz (nižje ni smiselno) se bo merilo tudi na 1 cm2, kar je namenjeno novim tehnologijam, ki uporabljajo usmerjene (pulzne) valove.

Poleg tega je ICNIRP natančneje predpisal, kako se meri izpolnjevanje meril, in dodal načine izračuna za kompleksne scenarije. Na primer v bližnjem območju oddajnikov (near-field) se meri gostota pretoka moči in ne poljske jakosti. Nekaj sprememb je tudi predvsem tehničnih ali administrativnih, priporočila so natančnejša in transparentnejša kakor predhodna.

Kaj bo drugače v praksi

Ne dosti. ICNIRP poudarja, da so že priporočila iz leta 1998 varovala pred vsemi trenutnimi oblikami komunikacije z radijskimi valovi, ki so v uporabi. Nova priporočila pa bodo zaščitila tudi pred prihajajočimi, če bodo te slučajno bistveno drugačne (npr. pulzna polja in usmerjeni snopi). Nova priporočila prinašajo boljšo biološko utemeljitev, boljšo dozimetrijo, podrobnejšo določitev meritev in kompleksnejše scenarije, so natančnejša in narejena z mislijo na prihodnost. Spremembe zadevajo mobilne telefone, ki so že zdaj glavni dejavnik pri obremenitvah z elektromagnetnimi sevanji, manj pa bazne postaje, brezžične usmerjevalnike ipd.

V preprosti slovenščini to pomeni, da je ICNIRP malo prečistil pravila, zakrpal nekaj nedoslednosti in jih bolje utemeljil ter poskrbel, da jih še lep čas ne potreba posodobiti, če znanost ne odkrije kaj prelomnega. Ker mobilne telefone uporabljamo že več kot dvajset let, v tem času pa se je rast pojavnosti različnih vrst raka v glavi celo upočasnila, tega ni pričakovati. In v resnici so takšne nenovice pomirjujoče. Če dobri dve desetletji novih raziskav in uporabe v resničnem življenju prineseta zgolj kozmetične in tehnične popravke smernic, je to zelo močan signal, da smo meje postavili dobro že v prvo. Zadovoljni so tudi proizvajalci opreme in zakonodajalci, ker ne bodo imeli veliko dela z upoštevanjem oziroma uvedbo novih pravil.

Kdo je ICNIRP

Mednarodna komisija za varstvo pred neionizirajočimi sevanji (ICNIRP) je neprofitna znanstvena organizacija, ki jo je leta 1992 ustanovilo Mednarodno združenje za varstvo pred sevanjem (IRPA), s katerim še vedno tesno sodeluje. ICNIRP organizira mednarodne konference in delavnice po vsem svetu, združuje znanstvenike s področja varstva pred neionizirajočimi sevanji ter postavlja mednarodne smernice in priporočila. ICNIRP prepoznava tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), ki priporoča prav smernice ICNIRP. Sledi jim tudi evropska direktiva (2004/40/ES), medtem ko so slovenski predpisi še strožji.

Za zagotavljanje najvišje stopnje neodvisnosti se ICNIRP ne financira iz industrije, temveč iz državnih virov in mednarodnih organizacij. Donacije fizičnih in pravnih oseb (ki se ne ukvarjajo z dejavnostmi, ki so kakorkoli povezave z ICNIRP) so dovoljene, a so poimensko navedene v letnem poročilu. Glavni financerji so Evropska unija, nemško okoljsko ministrstvo, IRPA, avstralska agencija za zaščito pred sevanji in jedrsko varnost (ARPANSA) ter novozelandsko ministrstvo za zdravje.

Člani ICNIRP ne morejo biti zaposleni v industriji in morajo prijaviti vsak konflikt interesov. Vsako leto morajo izpolniti podoben obrazec kot politiki (prijava interesov, prihodkov in premoženja), ki je potem objavljen na spletni strani.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki