Običajni interaktivni komplet v šolski učilnici ponavadi sestavljajo projektor, interaktivna tabla ali poseben bralnik, in seveda računalnik z ustrezno močnimi zvočniki. V, podjetju InFocus so iz te sestave izpustili najbolj neprenosljivi del opreme (tablo), projektorju pa vgradili zmogljivejše zvočnike in nastal je interaktivni projektor, oziroma, kot pravijo sami, "lahka" elektronska tabla.
Nadzor objektov je večinoma precej bolj kompleksen, kot se zdi na prvi pogled. Kako bomo nadzirali ponoči? Osvetljevanje ne pride vedno v poštev, saj bi s tem lahko preveč motili okolico. Infraobčutljive kamere potrebujejo osvetljenost s svetlobo v infrardečem spektru, to pa je potratno, pa še domet infrardečih topov je omejen.
Večno vprašanje, ki se v zadnjem času vse večkrat poraja, je, kam shraniti kopico podatkov, ki jih je iz dneva v dan več, da bodo varni. Možnosti je kar nekaj, vendar nobena izmed njih ne postreže s stoodstotno varno rešitvijo. Na žalost. Blizu tega pa so tako imenovane naprave NAS - Network Attached Storage, tiste naprednejše, kjer je poskrbljeno, da se podatki ne izgubijo, tudi če gre eden izmed diskov rakom žvižgat.
Diski hitro postanejo premajhni, nadgradnja je velikokrat nemogoča ali pa vsaj zelo boleča. V istem trenutku pa razmišljamo tudi o tem, kako bi do podatkov prišli še s službenega računalnika, tudi žena ima podobne želje. Rešitev je lahko kar najosnovnejši omrežni disk - NAS.
Danes je na voljo že kar velik izbor 3D prenosnikov in 3D monitorjev, zato počasi prehajamo v fazo, ko samo prikazovanje 3D ni več edino merilo.
Na letošnji Photokini smo upravičeno pričakovali poplavo 3D fotoaparatov, a so nas na koncu z delujočim modelom potolažili le pri Fujiju z novim W3. Z nekaj izboljšavami je še vedno edina prava izbira na trgu.
Zatišje na procesorskem trgu je prekinil AMD, ki je z nekaj dvigi delovnih taktov ter pocenitvami procesorjev dosegel prav tisto, kar je želel - večjo pozornost uporabnikov. Sami smo preverili ponudbo v razredu med 100 in 250 evri ter si ogledali razlike med dvema, štirimi in šestimi jedri.
Diski z vrtljivimi magnetnimi ploščami v primerjavi z novejšimi dostopnimi tehnologijami postajajo počasno, zastarelo in zaradi gibljivih delov tudi bolj pokvarljivo blago. Tehnologija SSD pa po drugi strani omogoča silno hitre prenose podatkov, je zelo odporna proti udarcem, torej prinaša manj okvar, a je še predraga za povprečnega uporabnika in zaenkrat še ne prinaša takšnih zmogljivosti kot klasični diski.
Aktualni generalni direktor RTV Slovenija Marko Filli je pretežni del svoje kariere posvetil digitalizaciji. In prav digitalizacija, tako znotraj RTV Slovenija kot tudi prizemnega oddajanja, bo zdaj ena izmed njegovih večjih zadolžitev. Prvi preizkus je na sporedu že 1. decembra, ko naj bi po vsej Sloveniji izklopili analogne tv oddajnike.
Nič ni več tako, kot je bilo. Videti je, da sta gospodarska kriza in kulminacija (pretiranega) navdušenja na številnih področjih streznili tako ponudnike kot potrošnike izdelkov in storitev. Napovedi kažejo, da so marsikje pričakovanja zdaj precej manjša kot pred letom dni. Toda tam, kjer nastajajo nova pravila, so tudi izjeme, ki jih potrjujejo - tablični računalniki kar naprej dokazujejo, da ljudje brez novih "igrač" pravzaprav ne znamo živeti.
Zanimam se za nakup e-bralnika Kindle 3. Sicer sem prebral zadnjo številko Monitorja, imam pa še dodatna vprašanja. Ker želim bralnik uporabljati predvsem za branje strokovne literature v PDF (e-knjige me trenutno ne zanimajo preveč), me zanima, kako se po vašem mnenju zadeva obnese? Kako je z branjem skeniranih dokumentov v PDF?
Iz dneva v dan beremo o Applovem iPadu in o njegovem presenetljivem vplivu na najrazličnejša področja, za petami pa mu je silno veliko zaenkrat le napovedanih tablic, na katerih teče uporabniški sistem Android. Tako iPad kot prihajajoče Android tablice pa so kot nalašč za tiskane medije, ki v njih vidijo rešitelje pred odprtim svetom interneta, ki jim odžira bralce, hkrati pa vrača vse premajhen dohodek. Tem medijem se pridružujeta tudi slovenska časopisa Delo in Dnevnik.
Založniki časopisov, revij in drugih tovrstnih publikacij so v krizi, po vsem svetu. Bralne navade se spreminjajo, na voljo je internet, kjer je vse zastonj. Predstavitev Applovega iPada je za to vejo industrije prava "luč na koncu predora", saj, vsaj v tujini, uporabniki novo tablico množično uporabljajo tudi za branje. Kaj pa pri nas? Preizkusili smo Delo na iPadu in Dnevnik na Samsung Tabu, ki ga poganja Android.
Varnost je dobrina in človeštvo se tega zaveda že od nekdaj. Bijejo se vojne z varnostjo v mislih, sklepajo zavezništva in porabljajo velikanske količine finančnih sredstev. Vsakdo ve, kaj predstavlja varnost in kako pomembna je. Če ne gre drugače, ga življenje samo tega nauči. Prav to se je zgodilo v računalniškem svetu. Kljub začetni zapostavljenosti doživlja v informacijskem sektorju področje varnosti zadnja leta pravi razcvet.
V Sloveniji trg projektorjev za hišni kino velja za nišni, tako vsaj trdijo prodajalci, zato je na voljo le omejeno število predstavitvenih modelov, prodaja pa poteka pretežno po naročilu. Vladarji dnevnih sob torej do nadaljnjega ostajajo veliki digitalni televizorji, pa je to upravičeno? Preizkusili smo deset projektorjev vseh velikostnih, zmogljivostnih in cenovnih razredov.
Apple je z iPhonom nedvomno korenito pretresel trg pametnih telefonov, tako zaradi genialnih zamisli pri razvoju strojne in programske opreme kot tudi zaradi spornega zaprtega ekosistema programske opreme, nad katerim ima popoln nadzor zgolj to podjetje. Vso programsko opremo neodvisnih razvijalcev namreč pred prihodom v prodajalno App Store preverijo Applovi inženirji, saj mora ustrezati natančno določenim pravilom.
Pametni telefoni s sistemom Android so vse bolj razširjeni, kar je posledica izjemno hitrega tempa razvoja podlage. Zaradi odprtokodne narave osnovnega sistema pa je mogoče najti tudi številne prilagojene različice sistema.
Stereoskopska televizija je letošnji "marketinški trik izdelovalcev televizorjev", ki naj bi v časih krize pospeševal prodajo ploskih (plazemskih oziroma LCD) televizorjev. Medtem ko smo si Sonyjev model 3D na hitro ogledali že v letošnji junijski številki, smo tokrat tako rekoč hkrati dobili na testiranje televizorje 3D znamk Panasonic, Philips in Samsung.
Ena od največjih, če ne celo največja prednost elektronskih knjig je to, da ne zasedajo fizičnega prostora. Kot take so kakor nalašč za branje povsod, kamor se nam navadnih knjig ne da prenašati. A na čem jih brati? Kaj pa kar na telefonu?
Na vprašanje, kam po knjige, je v analognem svetu odgovor preprost - v knjigarne in knjižnice. Digitalni svet temu seveda sledi. Najbolj znana oziroma razširjena digitalna knjigarna je ameriški gigant Amazon.
Ob nakupu zmogljivega telefona, ki premore sprejemnik GPS, največkrat hitro sledi naslednji korak - preizkus mobilnega programa Google Maps. Res, program očara s svojo interaktivnostjo in natančnostjo. Vendar pa na brezpotjih ravno tako hitro sledi razočaranje, saj Googlovi zemljevidi seveda premorejo le ceste in včasih tudi še kakšen kolovoz. Pešpoti pa ne.
SiOL je po nekaj letih sodelovanja s Sagemom uspeh svoje prenovljene IP TV platforme položil v roke drugega, prav tako francoskega paradnega konja. Netgem je razmeroma mlado, od leta 1996 delujoče podjetje, ki je prve uspehe želo na francoskem IP TV trgu, v preteklem letu pa je močno poseglo tudi na globalni trg. Rezultat medsebojnega sodelovanja je SiOL Box, škatlica, ki je sposobna še precej več, kot le prikazovati televizijske programe.
O žepnih projektorjih LED je bilo v preteklem letu zapisanih že kar nekaj besed. No, večina teh preizkušenih projektorjev je bila bolj ali manj le demonstracija tehnologije, saj je bila njihova svetilnost in ločljivost v resnici prenizka za praktično uporabo. Toda razvoj gre naprej.
V začetku septembra je v Amsterdamu potekal redni sejem profesionalne televizijske opreme IBC (International Broadcasting Convention, www.ibc.org). Takšne sorte sejme v Monitorju običajno izpustimo, saj bralcev ne zanima, kakšne satelitske oddajnike, objektive za televizijske kamere in nosilce za razsvetljavo si lahko privoščite, če imate v žepu nekaj deset tisoč evrov preveč. Tokrat pa smo naredili izjemo, malo zaradi tridimenzionalne televizije, ki je bila na ogled po vsem sejmišču, malo pa zaradi slovenskih podjetij, ki so prikazovala lastne izdelke.
Največji sejem zabavne elektronike na stari celini, IFA 2010, je letos nosil s seboj težko breme uspeha, saj je dogodek praznoval že svojo 50. izvedbo, čeprav je od prve IFE letos minilo že 86 let. Častitljiva obletnica je seveda od organizatorjev zahtevala presežke, ki pa so jih dosegli le delno. Večina novosti je bila namreč usmerjena v tretjo dimenzijo, tako slikovno kot zvočno, pogrešali pa smo "uporabnejše" inovacije.
Morda v vsakdanjem življenju to (še) ni vidno, toda sodeč po dogajanju na trgu in zlasti med izdelovalci opreme, danes že vstopamo v obdobje menjave platform. Tablični računalniki in pametni telefoni naj bi dobili v naslednjih dveh letih bistveno večji pomen, tudi v poslovnem okolju, to pa naj bi se občutno poznalo tudi v tržnih deležih glede na osebne računalnike in prenosnike. Medtem pa nekdanji vodilni microsoftovci drug za drugim trdijo, da okolje Windows ni več osrednji center inovacij v računalništvu.
Po nekaterih raziskavah, ki so bile opravljene v zadnjem času, veliki večini zemljanov besedica "e-bralnik" ne pomeni prav nič. Ob besedni zvezi branje knjig "na računalniku" se jih zdrzne malce več, še nekaj več pa jih trzne na "Amazon" in "Kindle". Da, trenutno je Amazonov bralnik skorajda sinonim za specializirane bralnike elektronskih knjig. In, da - na voljo je tudi pri nas.
Zanima me, zakaj na vaših testih ni fotoaparatov znamke Fujifilm? Zanima me predvsem digitalni fotoaparat FinePix JX200, ki ga vi niste preizkusili. Po specifikaciji je zelo dober in cenovno ugoden, zanima pa me, ali ga res velja kupiti. Upal sem, da bo na testih v posebni izdaji Monitorja foto in video, pa ga žal ni. Menim, da bi sodil tjakaj.
Zamisli, da bi veljalo grafične procesorje izkoristiti še za kaj drugega kot zgolj računanje grafičnih podob, so med inženirji vzcvetele kmalu po prelomu tisočletja, ko so se začele grafične zmogljivosti strmo dvigati. Danes smo priča grafičnim karticam, katerih procesorji se lahko pri splošnem računanju več kot le kosajo z najboljšimi osrednjimi procesorji. Kdo je torej najboljši matematik?
Pred letom in pol smo objavili prerez statistike dostopa do spletnih strani Monitorja in Mladine, ki ponudita dva zanimiva prereza rabe interneta v Sloveniji. Kaj se je spremenilo v vmesnem času?
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih
