P Smart žene Android 8.0, kar je vedno dobrodošla postavka, ko govorimo o cenejših napravah. Ponavadi tudi telefoni, ki izidejo po predstavitvi najnovejše različice Androida, še vedno obtičijo s kakšno prejšnjo različico. Seveda je Android oblečen v Huaweijevo preobleko Emui, ki skuša oblikovno še vedno preveč spominjati na Applov iOS.
Telefoni za »robustno rabo« so zanimiva podzvrst pametnih naprav. Namenjeni so pač tistim, ki delajo v okoljih, kjer se lahko telefonu dosti prej kaj zgodi, oziroma tistim, ki veliko hodijo v hribe ali plezajo.
Sony je letos pri nekaterih telefonih zopet našel pot nazaj v pravo smer in XA2 Ultra je eden teh telefonov. Kot smo ugotovili pri preizkusu cenejših telefonov, so v Sonyju zares dobre poceni naprave nehali izdelovati.
Sony XZ 2 je osrednji Sonyjev telefon za leto 2018 in bo to do trenutka, ko bodo najbrž izdali še kakšno različico Premium. Letos so v Sonyju konkretno spremenili oblikovanje in kot ponavadi spet naredili lep telefon. Zadnja stranica je tokrat steklena in ukrivljena z bralnikom prstnih odtisov na sredini zadnje ploskve. Bolje bi bilo, ko bi bil bralnik višje, a poteza, da ni več na strani in vgrajen v gumb za vklop in izkop, ni slaba. Trend steklenih zadnjih stranic očitno ne bo jenjal, tako da lahko ob vsakem takem telefonu napišemo še to, da je magnet za prstne odtise. Podpira tudi brezstično polnjenje, ki je še ena prednost steklenega hrbta.
Za trenutek je kazalo, da si bo HTC po sodelovanju z Googlom vendarle počasi priboril nazaj staro slavo. Navsezadnje so izdelali Googlov telefon Pixel 2 XL, ki je po vseh merilih eden najboljših pametnih telefonov ta hip.
Je že tako, da je v 12 mesecih težko narediti kaj zares novega. V Applu so take »vmesne« telefone nekoč poimenovali s pripono SE, Samsung očitno noče biti tako očiten. Kljub temu je dejstvo, da sta najnovejša telefona Galaxy S9 in S9+ le manjša nadgradnja lanskih S8 in S8+.
Wiko je francosko podjetje, ki je do zdaj izdalo konkreten nabor pametnih telefonov, nas pa je prvi doletel Wiko View. Gre za oblikovno všečen telefon, ki mu je mogoče odstraniti zadnjo stranico. Ta poteza je leta 2018 pri konkurenci že skorajda izumrla in uporabniki smo se že navadili, da baterije enostavno ni več mogoče vzeti iz telefona. Na zadnji strani plastičnega ohišja je še bralnik prstnih odtisov, ki ni najhitrejši, a smo videli tudi že počasnejše. Na vrhnji stranici je vhod za slušalke, na spodnji pa le vhod micro USB. Ta resnično izumira, saj so tudi najcenejši telefoni počasi prešli na USB C. Tako je prisotnost starejšega vmesnika vedno bolj nadležen podatek, ko razmišljamo o telefonu. Prehodna obdobja med enim in drugim vmesnikom so vedno naporna, tako da je nakup telefona, ki nas bo še nekaj let držal na kablu micro USB, medtem ko gredo vse druge naše naprave naprave na USB C, nespametna poteza.
Ko smo v Monitorju začeli preizkušati res poceni telefone, je Sony s svojimi Xperiami velikokrat presenetil. Izdelovali so dobro narejene naprave, ki so bile strojno ravno dovolj močne, da niso bile čisto zanič. Leta 2012 so bili pač vsi poceni telefoni zanič. Letos pa je težko najti telefon, ki bi bil povsem neuporaben, a se je Sony temu z Xperio L1 dokaj približal.
Samsung je svoj Galaxy A8 predstavil takoj po novem letu in s tem napovedal boj za kupce pametnih telefonov srednjega cenovnega razreda.
Google je leta 2014 zagnal program Android One, ki naj bi poceni telefonom omogočil dobro uporabniško izkušnjo – tako, da bi Google skrbel za posodobitve operacijskega sistema. Tako so hoteli dobre poceni telefone dostaviti milijardni Indiji. No, nekateri modeli pridejo občasno tudi do nas.
