• Mobitel znižuje cene

    16. februarja so v družbi Mobitel začeli prvo minuto telefonskega pogovora obračunavati v sekundnih intervalih. Po novem uporabniki za 7 sekund dolg pogovor plačajo le teh 7 sekund in ne več cele minute, kar je veljalo doslej. Bistveno so se pocenile tudi mesečne naročnine in storitve. Naročnina 'poslovni paket' stane po novem 5500 tolarjev, pogovori v tem paketu pa med 15 in 62 tolarjev za minuto. Poslovni paket vsebuje vse dodatne storitve, tudi prenos podatkov in faksimilnih sporočil. Osnovni paket stane 4900 tolarjev mesečno, pogovori pa prav tako med 15 in 62 tolarjev za minuto - enako kakor v poslovnem paketu. Razlika je le ta, da osnovni paket ne vsebuje vseh dodatnih storitev - le klic v sili, pošiljanje kratkih sporočil, preusmeritev klica, čakajoči klic, zadržanje zveze in prikaz identitete klicočega, ne pa tudi telefonskega predala. Paket prosti čas stane še naprej 2700 tolarjev mesečno, pogovori pa med 8,5 in 82 tolarjev za minuto. V tem paketu je po novem vključena tudi dodatna storitev prikaz identitete klicočega. Novi 'popoldanski' paket stane 4000 tolarjev mesečno. Paket vsebuje enake dodatne storitve kakor paket 'prosti čas', zraven pa še telefonski predal, obenem pa so nekoliko nižje tudi cene pogovorov, od 14 do 72 tolarjev za minuto. Cena minute pogovora v popoldanskem času od 16. do 22. ure je 25 tolarjev za minuto.

    Objavljeno: 25.2.1999
  • Dixon Freeserv

    Dixon Freeserv je v treh mesecih po ustanovitvi postal največji Britanski ponudnik dostopa do internetnih storitev. Od 22. septembra je podjetju uspelo pritegniti več kakor 550.000 odjemalcev storitev na sicer največjem tržišču dostopa do interneta v Evropi - kar 8 milijonov jih je. Skrivnost hitre rasti je predvsem v tem, da ponudnik Dixon Freeserv za dostop do interneta strankam ne zaračuna niti mesečnega zneska, niti jim dostopa ne obračunava glede na promet ali čas priklopa v omrežje. Dixon računa predvsem na to, da bodo njegovi odjemalci s pridom nakupovali v njegovi internetni trgovini, v kateri prodajajo glasbene plošče, računalnike in še veliko drugih artiklov. Odjemalce želi predvsem spremeniti v svoje kupce. Pri America Online, največjem ameriškem ponudniku internetnih storitev, se zaenkrat ne bojijo tovrstnih podjetij.

    Objavljeno: 25.2.1999
  • Država kroti nemški Telekom

    Nemške oblasti so opozorile nekdanjega nemškega telekomunikacijskega monopolista, da bo moral znižati cene, ki jih tekmecem zaračunava za dostop do zbirk podatkov. Operaterji namreč potrebujejo Telekomove sezname kot del lastnih informacijskih storitev za končne uporabnike. Telekom posebej zaračunava vsak način uporabe svojih zbirk podatkov; za informacijske številke (naša 988), tiskane in elektronske telefonske imenike morajo drugi operaterji plačati tri različna nadomestila, katerih skupna vrednost dosega tudi 170 milijonov mark. Take številke so previsok začetni strošek za nove telekomunikacijske operaterje, ki menijo, da s tem Telekom pravzaprav skuša oslabiti konkurenco in ohraniti vodilni položaj, ki ga je podjetje podedovalo iz obdobja monopola pred letom 1998. Drugi operaterji predlagajo, da bi Telekomu nadomestila plačevali sorazmerno s številom svojih naročnikov.

    Objavljeno: 25.2.1999
  • Prvi prikaz standarda MPLS

    Multiprotocol Label Switching (MPLS) je novi standard protokola, ki ga razvija Internet Engineering Task Force (IETF). Združuje zmogljivost, možnosti povezovanja in omrežne storitve obstoječih standardov ob sočasnem manjšanju zahtevnosti in stroškov delovanja glede na druge rešitve IP in ATM. MPLS skupaj z operaterjem ATM omogoča izvajanje dodatnih storitev in učinkovitejši izkoristek zmogljivosti in infrastrukture, dolgoročno pa tudi večje možnosti zaslužka. Ključni gradnik novega protokola je Label Distribution Protocol, ki ga razvijajo Ericsson, Nortel Networks in General Datacomm Industries. Prvo tako integrirano rešitev so že prikazali v ameriški podružnici podjetja Nortel Networks.

    Objavljeno: 25.2.1999
  • CeBIT '99 pred vrati

    Telekomunikacije bodo na letošnjem CeBIT-u enakopravno tekmovale z računalniškimi trendi. Z naprednimi programskimi rešitvami je prav internet za manjša in srednje velika podjetja najprimernejši način za odpiranje navidezno resničnih trgovin. Moč interneta ni omejena samo na nakupe in prodajo. Omogoča tudi oglaševanje izdelkov ter storitve podpore in vzdrževanja. Razlika med dosedanjo izmenjavo podatkov po internetu in sodobnim elektronskim trgovanjem je v tem, da internet povezuje ponudnika in vsako posamezno stranko, pri čemer čas in razdalja ne igrata več vloge. Le vprašanje časa je, kdaj bo internet prevzel vse oblike komunikacije (telefonija, fax, dopisovanje), letošnji CeBIT pa bo predstavil pripadajoče programske rešitve. Teleworking je usklajevanje skupinskega dela, pri katerem so člani razpršeni na različnih zemljepisnih lokacijah. Vsak član skupine je obveščen o vsaki spremembi in stanju projekta, dostopnosti in zasedenosti drugih članov in preostalih dejavnikih, ki prispevajo k učinkovitosti.

    Objavljeno: 25.2.1999
  • Loral in Hughes ogrozila ameriško varnost?

    Odbor ameriškega Kongresa raziskuje ali sta Loral Space & Communications Ltd. in Hughes Electronics ogrozila ameriško nacionalno varnost s prenosom tehnologij na Kitajsko. V 700 strani dolgem poročilu razlagajo, kako je Kitajska v zadnjih dveh desetletjih prišla do tehnologij satelitskega izstreljevanja in še nekaterih strateških tehnologij. Poročilo še ni objavljeno, tudi obtoženca, ki sta ves čas sodelovala z odborom Kongresa, še nista seznanjena z vsebino. Od izida preiskave je odvisna tudi usoda Hughesovega telekomunikacijskega programa, vrednega pol milijarde dolarjev, ki ga izvajajo skupaj z izvajalci, povezanimi s kitajskimi oblastmi in singapurskimi privatnimi družbami. Za nadaljevanje tega projekta bo namreč potrebno dovoljenje ameriškega zunanjega in obrambnega ministrstva.

    Objavljeno: 25.2.1999
  • AT&T bi rad prevzel MSN

    Največji ameriški telekomunikacijski operater AT&T je Microsoftu predlagal, da mu le-ta proda del svojega omrežja MSN. Menijo, da bi dodajanje naročnikov Microsoftovega omrežja v njihovo omrežje WorldNet prispevalo k privlačnosti portala MSN, predvsem za ponudnike vsebine. AT&T pa bi se zavezal uporabljati in podpirati operacijski sistem Windows NT. Po besedah predstavnika AT&T je način razmišljanja enak tistemu, ki je vodil ponudnika AOL k sodelovanju s portalom Netcenter proizvajalca Netscape. Poleg tega so prepričani, da je to priložnost, da Microsoft opusti vejo, ki mu doslej ni prinesla nobenega zaslužka. Pri Microsoftu niso takega mnenja, saj pričakujejo, da bo prav letos MSN prvič po ustanovitvi leta 1995 posloval z dobičkom. Letos naj bi za trženje omrežja porabili 100 milijonov dolarjev.

    Objavljeno: 25.2.1999
  • GPS na zapestju

    Iz japonske prestolnice prihaja novica o prvi ročni uri, ki bo znala določiti položaj. Casio je predstavil ročno uro GPS, ki naj bi bila za 60 % lažja od dosedanjih priročnih sprejemnikov GPS. Ura lahko hrani podatke o 200 legah z največ 14-znakovnimi imeni. Zlasti je zanimivo samodejno popravljanje časa v odvisnosti od položaja. Podatkov o ceni in dostopnosti na trgu niso objavili.

    Objavljeno: 25.2.1999
  • Vse več uporabnikov GSM

    Rast števila uporabnikov mobilne telefonije v Evropi je presegla celo najbolj drzne napovedi. France Telecom je v obdobju lanske prednovoletne nakupovalne sezone priključil 700 tisoč novih uporabnikov. Vsak peti Britanec (12 milijonov) ima mobilni telefon, do leta 2001 pa naj bi odstotek zrasel na 37. Zgolj v lanskem zadnjem četrtletju se je 2,54 milijona Britancev odločilo za priključek v mobilni telefoniji. Dobre tri četrtine jih je izbralo storitve predplačane telefonije brez naročniškega razmerja. Na britanskem trgu so trenutno štirje ponudniki mobilne telefonije: dva velika (Vodafone, Cellnet) in dva majhna (Orange, One 2 One). Boj za uporabnike je neizprosen, tako da nekateri operaterji ponujajo celo 100 funtov v bonitetah za prehod v njihovo naročniško razmerje. V Veliki Britaniji je možno zamenjati operaterja brez spremembe klicne številke, vendar operaterji ob prekinitvi naročniškega razmerja zaračunavajo do 25 funtov. Prenosljivost številke ob zamenjavi operaterja naj bi zagotovila svobodno izbiro in zdravo konkurenco. Letos naj bi jo uvedli še v Italiji in na Švedskem, drugo leto pa tudi v Švici. Večina evropskih držav s prenosljivostjo klicnih številk odlaša vsaj do leta 2001. Največji evropski trg mobilne telefonije v absolutnih številkah je Italija, kjer je 20 milijonov uporabnikov (35 % prebivalstva), v relativnih številkah pa vodi Finska (60 %).

    Objavljeno: 25.2.1999
  • Telefonija IP v velikih podjetjih ni najbolj zaželena

    Čeprav se o telefoniji IP zadnje čase govori veliko in vse več, namerava do konca leta 2003 vsaj 10 % telefonskih storitev realizirati s tehnologijo telefonije IP le 8 % podjetij. Velika podjetja imajo za mednarodne klice dovolj zajetne količinske popuste in ne vidijo razloga v prehodu na novo, sicer cenejšo tehnologijo.

    Objavljeno: 25.2.1999
  • Ascendovi delničarji proti združitvi

    Ascend Communications je najavil združitev s podjetjem Lucent Technologies Inc. Že naslednji dan pa so Ascendovi delničarji vložili štiri sodne postopke proti združitvi, ki je vredna 20 milijard dolarjev. Tožitelji so prepričani, da gre za kršitev zvestobe s strani Ascendovih direktorjev, kar toženi odločno zanikajo.

    Objavljeno: 25.2.1999
  • Hotelski internet

    Rezultati ankete med poslovneži v Veliki Britaniji, Franciji in Italiji kažejo, da kar 20 % poslovnežev pričakuje, da so v hotelskih sobah na voljo internetne povezave. Kar 52 % pa jih pričakuje, da bodo na voljo do konca leta 1999. Trenutno ponuja internetne povezave v sobah manj kakor 7 % hotelov iz srednjega in visokega cenovnega razreda.

    Objavljeno: 25.2.1999
  • AOL na satelitu?

    America Online intenzivno išče hitre načine dostopa v internet, ki bi pospešili njihove storitve. Zato je satelitsko omrežje podjetja DirecTV za podjetje vedno bolj privlačno. Predstavniki obeh podjetij zanikajo morebitno združitev, čeprav poznavalci ocenjujejo, da je poteza smiselna za obe strani. DirecTV namreč že ima satelitsko tehnologijo za hitro povezovanje osebnih računalnikov. Podobno storitev so želeli ponuditi že pred nekaj leti v sodelovanju z Microsoftom, vendar jim to ni uspelo.

    Objavljeno: 25.2.1999
  • Japonci pripravljajo svetovno internetno hrbtenico

    Japan Telecom Co. Ltd. bo čez nekaj mesecev začel preizkušati hrbtenico IP, imenovano PRISM (Progressive and Revolutionary Integration on Service Media). Upajo, da jo bodo začeli tržiti v začetku naslednjega leta, sčasoma pa naj bi postala globalna.

    Objavljeno: 25.2.1999
  • HPT ne obstaja več

    Podjetje Hrvatska pošta i telekomunikacije (HPT) od 1. januarja 1999 ne obstaja več, saj se je razdelilo na Hrvatsko pošto i Hrvatske telekomunikacije. Le-to bo v bližnji prihodnosti delno privatizirano, vendar bo država ostala večinski lastnik. Delež posameznega lastnika ne bo smel presegati 10 %.

    Objavljeno: 25.2.1999
  • Evropejci množično v internet

    Raziskava, ki jo je objavil Datamonitor, ocenjuje, da bo sedanje število evropskih gospodinjstev z dostopom v internet (12,5 milijona) do leta 2003 preraslo 43 milijonov. Število uporabnikov interneta po svetu je težko povsem natančno oceniti, saj različne storitve in načini dostopanja onemogočajo enotno določitev pojma "povezanost v internet".

    Objavljeno: 25.2.1999
  • Nemški konkurenčni boj za nižje cene

    V Nemčiji so se letos razveselili novih bistveno nižjih in enostavnejših načinov obračunavanja pogovorov, ki omogočajo lažje razumevanje in primerjanje ponudb. Deutsche Telekom je letos znižal cene nekaterih medkrajevnih pogovorov celo za 63 %. Tekmeci niso dolgo čakali; O.tel.O je nekatere cene zmanjšal za 61 % in uvedel tarifo Euro, ki omogoča klice v 10 evropskih držav za 0,54 marke za minuto. Mannesmann Arcor AG pa je nekatere klice pocenil za 54 %. Zanimivo je, da se krajevni klici in klici na razdaljo do 25 kilometrov niso pocenili, ravno v tej skupini pa je največ modemskih dostopov v internet. Nemški uporabniki si še vedno želijo pavšalno (ali vsaj znižano) tarifo za dostop v internet. Predstavniki podjetja Deutsche Telekom so potrdili, da o tem sicer razmišljajo, po njihovih besedah pa je za napovedi še prezgodaj.

    Objavljeno: 25.2.1999
  • Internet prek satelita tudi za krajevna omrežja

    DirecPC proizvajalca Hughes Network Systems posameznikom omogoča satelitski dostop do interneta s hitrostmi do 400 Kb/sec, programska oprema SatServ proizvajalca Elk River Softworx pa te prednosti istočasno razširja vsem uporabnikom krajevnega omrežja (LAN). Novi rod programskih rešitev SatServ podpira okolje NT, prej obstoječa izvedba pa je namenjena za Okna 95/98. SatServ poleg dostopa v internet omogoča krajevno elektronsko pošto in funkcije omrežne varnosti v obliki vgrajenega požarnega zida.

    Objavljeno: 25.2.1999
  • Prva evropska javna storitev ADSL

    Krajevni telekomunikacijski ponudnik v angleškem mestu Kingston-upon-Hull je prvi v Evropi uradno ponudil komercialno (v nekaterih državah obstajajo še poskusne) storitev ADSL (Asymmetric Digital Subscriber Line). Cena hitrega dostopa v internet znaša med 500 in 4000 mark mesečno, vendar utegne biti zanimiva za nekatere velike poslovne uporabnike. Poznavalci ugotavljajo, da se v Evropi kljub glasnim napovedim ADSL za internetni dostop uveljavlja zelo počasi, predvsem zaradi poslovnih interesov velikih operaterjev. Kingston Communications še letos načrtuje uvajanje storitev ASDL za uporabnike v domačem okolju (video na zahtevo). Cene za končne uporabnike še niso znane.

    Objavljeno: 25.2.1999
  • GTS kupil Esprit

    Global TeleSystems (GTS) je za približno milijardo dolarjev kupil Britansko podjetje Esprit. Novo podjetje ima omrežje razvejano po 19 državah. GTS, ki ima sedež v Virginii v ZDA, je doslej ponujal storitve telekomunikacijskim podjetjem v 12 evropskih državah. Eden od pomembnejših delničarjev - v njegovi lasti je 12 % podjetja - je tudi George Soros, ki je v državah bivšega vzhodnega bloka (tudi pri nas) znan kot neke vrste pospeševalec demokratizacije. Novo-nastalo podjetje bo imelo 3000 zaposlenih in 35.000 odjemalcev storitev, predvsem večjih podjetij.

    Objavljeno: 25.2.1999
  • Večpredstavni internetni telefoni dDatumUmika: 30.12.9000

    British Telecom bo v nakupovalnih središčih, železniških in avtobusnih postajah ter na postajališčih ob avtocestah marca leta 1999 postavil prve od 2500 večpredstavnih internetnih telefonov. Aparati bodo imeli vgrajene 10-palčne zaslone, omogočali pa bodo tudi uporabo elektronskih poštnih storitev. Storitve naj bi bile od standardnih dražje zgolj za 1 peni (3 tolarje) na minuto. Večpredstavni telefoni bodo uporabni tudi za elektronske transakcije in internetno deskanje. Natančna cena projekta še ni znana, poznavalci pa trdijo, da bo znašala več milijonov funtov.

    Objavljeno: 25.2.1999
  • Telefonsko bančništvo po GSM-u

    V Singapuru sta singapurski operater MobileOne in ameriška Citibank začela izvajati najbolj obsežno storitev bančništva prek mobilnih telefonov. Storitev je dostopna imetnikom telefonov GSM, ki podpirajo tehnologijo SIM Toolkit. Trenutno proizvajata ustrezne aparate le Alcatel in Motorola. V promocijski akciji nove storitve omogoča telefon Motorola StarTAC X za 500 singapurskih dolarjev (okrog 47 tisoč tolarjev). Uporabniki bodo lahko pregledali stanje na svojih računih, plačali obveznosti in opravljali prenose sredstev tudi v druge banke. Transakcije se bodo izvajale s storitvijo SMS in se bodo ne glede na kraj pošiljanja zaračunavale 0,20 singapurskih dolarjev (okrog 20 tolarjev).

    Objavljeno: 25.2.1999
  • Korejski recept

    Korea Telecom Corp. je največji telekomunikacijski operater Republike Koreje v večinski lasti države (71,2 %). Novica o načrtovani rasti dobička za 65 % bi bila zelo spodbudna, če ne bi poznali njihovih razlogov za optimizem. Glavni vzrok za dobre napovedi je po besedah vodilnih množično odpuščanje delavcev. V obdobju lanske recesije (najhujše v zadnjih petih desetletjih) so število delavcev (58 tisoč) zmanjšali za 11 %, še desetina pa bo dobila odpoved v prvi polovici letošnjega leta. To še ni vse: medtem ko drugod po svetu telekomunikacijske tarife večinoma hitro padajo (v Hong Kongu se promocijske cene mednarodnih pogovorov v nekatere države začnejo že pri 9 tolarjih na minuto), Korejci napovedujejo podražitve kot pomemben vir rasti dobička. Upajmo le, da nam ne bodo za zgled.

    Objavljeno: 25.2.1999
  • Pobuda za razvoj ali zaščito interesov?

    Skupina ameriških proizvajalcev računalniške opreme (med njimi so Intel, Compaq, Microsoft in Gateway) in krajevnih telekomunikacijskih operaterjev je oblastem predlagala načela za odpiranje trga hitrih dostopov v internet za gospodinjstva. Obravnavali so tudi vpliv takih sprememb na obstoječo telefonsko infrastrukturo. Večina ameriških gospodinjstev nima dostopa do tovrstnih storitev, čeprav je zanimanje zanje veliko. Osnovna ovira na katero ponudniki naletijo, je nepripravljenost krajevnih telekomunikacijskih operaterjev za medsebojno sodelovanje. Nacionalni operaterji pa ocenjujejo, da skušajo pod krinko razvoja dostopa v internet krajevni operaterji ohraniti ključno vlogo v svojih varovanih krajevnih območjih.

    Objavljeno: 25.2.1999
  • Skandinavske navade

    Skoraj vsak drugi prebivalec skandinavskih držav uporablja internet in ta podatek jih uvršča krepko pred Angleže, Nizozemce ali Irce, od katerih ga uporablja le tretjina. Za primerjavo povejmo, da je uporabnik interneta vsak četrti Francoz ali Belgijec ter vsak peti Nemec, Španec ali Italijan. Švedska in Danska sta (poleg Nemčije) edini evropski državi, v katerih uporaba interneta doma presega službeno uporabo. Skoraj polovica Fincev (45 %) dostopa v internet vsakodnevno in zato ne preseneča, da je prav tam elektronsko bančništvo najbolj razvito. Uporablja ga slaba polovica tamkajšnjih domačih uporabnikov interneta, kar krepko presega evropsko povprečje, ki znaša slabo šestino prebivalstva. Finska in Švedska imata prav tako visok delež uporabnikov mobilne telefonije (skoraj 50 %).

    Objavljeno: 25.2.1999
  • Novi evropski satelitski operater

    Europe*Star Ltd. s sedežem v Londonu je novi evropski satelitski operater. Ustanovila sta ga francoski proizvajalec telekomunikacijske opreme in ponudnik storitev Alcatel ter ameriški proizvajalec satelitov in ponudnik storitev Loral Space & Communications. Nova družba bo imela dva satelita. Ponudba telekomunikacijskih storitev bo obsegala video prenose, dostop v internet in satelitski prenos podatkov strankam v Evropi, na Srednjem Vzhodu, v Indiji, jugovzhodni Aziji in južni Afriki. Nova družba je tudi član Loralovega globalnega zavezništva (eden izmed članov je tudi Orion), ki je do sedaj pokrivalo Severno in Južno Ameriko. Izstrelitev prvega satelita Europe*Star 1 je načrtovana za poletje leta 2000, sestrski satelit pa se mu bo pridružil na geostacionarni orbitalni legi 45° vzhodno dve leti zatem. Prav ta lega naj bi jim omogočila istočasno pokrivanje celotne Evrope in največjega dela Azije. Ocenjeni skupni stroški vključno s stroški obeh izstrelitev zanašajo pol milijarde dolarjev. Alcatel in Loral sta prav tako že prej potrdila sodelovanje s skupnimi naložbami v razvoj hitrega satelitskega dostopa v internet ter prenosa podatkov.

    Objavljeno: 25.2.1999
  • Sodelovanje nemškega in francoskega Telekoma

    Nemški in francoski Telekom sta že pred časom sklenila drug drugemu prodati 2 % delnic, da bi skupaj nastopila pri razvoju in ponudbi skupnih storitev na tretjih trgih. France Telecom je prodal svoj dvoodstotni delež Nemcem za skoraj 8 milijard francoskih frankov (okrog 2,4 milijarde mark), za enak delež nemškega Telekoma pa so plačali 8,2 milijarde frankov (okrog 2,5 milijarde mark). Njun naslednji korak je skupni ameriški center ThinkOne, ki bo združil njuna do sedaj ločena ameriška raziskovalna in razvojna centra. Trideset zaposlenih (število naj bi se v kratkem podvojilo) v centru ThinkOne bo raziskovalo internetne tehnologije, storitve za prenos podatkov in multimedije ter mobilno telefonijo.

    Objavljeno: 25.2.1999
  • Drugi hrvaški koncesionar GSM

    Hrvaško GSM omrežje CRONET ni več monopolist. Na lanskem razpisu za drugega koncesionarja GSM je zmagal VIP-Net, ki je v večinski lasti hrvaških podjetij (Večernji list, INGRA in Hrvatska poštanska banka, skupaj 51 %), največji posamezni lastnik (30 %) pa je avstrijski operater GSM Mobilkom Austria. Preostalih 19 % je last ameriškega podjetja Western Wireless International. Mobilkom ima velike načrte za Hrvaško, zlasti ker jim podobne koncesije v Sloveniji ni uspelo dobiti. Napovedujejo občutno nižje cene od CRONET-a ter ugodnejšo ponudbo naročniških razmerij, toda CRONET je že nekaj mesecev nazaj odgovoril z novimi znižanimi večernimi (25 %) in nočnimi (50 %) tarifami, razširjeno osnovno ponudbo in nekajmesečno oprostitvijo naročnine za nove uporabnike. Več bo seveda jasno, ko bo VIP-Net začel obratovati.

    Objavljeno: 25.2.1999
  • Nižje cene predplačanega telefoniranja v Nemčiji

    E-Plus je tretji največji nemški operater mobilne telefonije. Da bi privabil čimveč novih uporabnikov, se je odločil znižati cene predplačane telefonije za kupce paketov, ki zajemajo od 15 do 1000 minut mesečnega pogovora. Ti bodo za klice v fiksno nemško omrežje v času visoke tarife plačali zgolj 0,33 marke namesto dosedanje 1,19 marke. Za minuto domačega klica zunaj omenjenih paketov bo treba odšteti med 39 in 99 pfeningov. Druga dva operaterja (Deutsche Telekom in Mannesmann) predplačane telefonije ne bosta toliko pocenila.

    Objavljeno: 25.2.1999
  • Standardizacija tretjega rodu GSM-ov

    Skupina predvsem evropskih in azijskih telekomunikacijskih operaterjev se bo dejavno priključila prizadevanjem proizvajalcev terminalske opreme in mednarodnih organizacij za standardiziranje tretjega rodu mobilnih komunikacijskih sistemov. V skupini so France Telecom Mobiles, Deutsche Telekom MobilNet GmbH, Nissan Motor Co. Ltd., Japan Telecom Co. Ltd., NTT Mobile Communications Network Inc., Telia Mobile AB, Telecom Italia Mobile SpA, Singapore Telecom Mobile Ptc. Ltd, Sonera Ltd. in SmarTone Mobile Communications. Njihov cilj je ustanoviti svetovno platformo mobilne tehnologije, ki bo temeljila na enotnem tehnološkem standardu, ob tem pa bodo podpirali prizadevanja Mednarodnega združenja telekomunikacij (International Telecommunications Union, ITU) v skladu z lani sprejetim standardom IMT-2000 (International Mobile Telecoms-2000). Operaterji si prav tako želijo, da ITU nadaljuje z načrtovanimi postopki za objavo parametrov za tehnologije radijskega prenosa. Podrobne specifikacije naj bi objavili decembra letos, saj je tudi na tem področju treba zmanjšati število tehnologij in jih čim bolj standardizirati.

    Objavljeno: 25.2.1999

Monitor na Facebooku

Monitor TV na YouTube

0dAqUiHKe3c

  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji